Vsaka voda je pri izviru čista, pravi star pregovor. Bi to lahko trdili tudi danes? Voda nenehno kroži, zato je onesnaževanje svetovni problem, saj voda ne pozna meja. Kljub temu da naravni filtri – sonce, pesek, kamnine … – poskrbijo za prečiščevanje, pa vsega, s čimer ljudje onesnažujemo, ne morejo prečistiti. Bomo znali ohraniti pitno vodo? Čeprav se nam ponekod zdi pitna voda samoumevna, marsikje še vedno umirajo zaradi žeje ali zastrupitve z oporečno vodo. Žal tudi voda postaja vse bolj potrošna dobrina, čeprav nam je dana kot sonce, zrak in zemlja in si je zato nihče ne bi smel lastiti.

Izviri, potoki, reke, slapovi, jezera, morja, dež, sneg, led … – čar vode je neopisljiv, ujet v nešteta umetniška snovanja. Šum vode je glasba, ki v človeku vzpostavi sozvočje z naravo.

Pa vendar – Tiha voda bregove dere. Moč vode je mogočna, tako tista tiha, vztrajna, ki ustvarja kapnike, prodnike, pesek in preoblikuje obale, struge, reliefe, kot tista nenadna in silovita, ki poplavlja, ruši, pustoši. Voda je področje neskončnih možnosti, zaobjema vse virtualno, brezoblično, a tudi vse obljube razvoja, zato je simbolni pomen vode temeljni: kot vir življenja, element očiščenja in središče obnavljanja. Sestra Voda je kri zemlje in poglavitna snov našega telesa in nam zanjo ne more biti vseeno.

Letošnja tema je univerzalna, usmerja nas v razmišljanje o vodi, temu nepogrešljivemu elementu življenja, pa najsi bo kapljica ali reka ali morje. Koliko se sploh zavedamo, kako dragocena je; kako jo doživljamo; kakšna občutja prebuja v nas …

Festival želi povezovati preteklost in sedanjost, na podlagi istrske dediščine graditi vsebine za sodobnega človeka. Ob vodi so se razvile številne gospodarske, obrtne in športne dejavnosti (mlinarstvo, ribištvo, solinarstvo, pranje perila za potrebe Trsta, pristanišče, marine, kopališča, zdravilišča, zabavišča, veslanje, jadranje … ), za namene shranjevanja vode so se razvile številne oblike stavbne dediščine (vodnjaki, napajališča, perišča, izviri …), voda je bila osrednji element vsakdanjega življenja (kuhanje, pranje, napajanje živine …).

Ob vodi so se razvile številne šege in navade, povezane z verovanji naših prednikov. Danes so z vodo povezana številna okoljevarstvena gibanja, ozaveščenje o pomenu čiste (pitne) vode, pomenu vodnih naravnih okolij za rastlinski in živalski svet. Na območju Istre imamo precej naravnih rezervatov, ki so povezani z morjem (Škocjanski zatok, Krajinski park Sečoveljske soline, Krajinski park Strunjan), dve pomembni reki (Rižana in Dragonja s svojimi pritoki) ter številna vodna zajetja v obliki pučev, kalov …

Prispevke pošljite v večji zaprti ovojnici, označeni s šifro, vanjo vstavite navadno ovojnico, tudi označeno s šifro, v kateri naj bodo na listu izpisani vaši podatki: ime in priimek, naslov, telefon, e-mail naslov, starost, razred in ime šole/vrtca, ki jo/ga obiskujete, ali poklic, ki ga opravljate, na spodnji naslov.

Poslanih prispevkov ne bomo vračali, avtorji pa jih brezplačno odstopijo za morebitno razstavo ali objavo.

Literarni prispevki (napisani računalniško) lahko obsegajo do pet tipkanih strani proznega besedila ali tri pesmi, likovno-fotografski pa največ tri slike ali fotografije (ČB ali barvne, velikost ni pomembna), velja tudi za posamezno skupino vrtca in šolski oddelek.

Strokovni žiriji za literarno in likovno-fotografsko področje bosta prispevke ocenili v naslednjih kategorijah:

I. – likovni del natečaja, namenjen predšolskim in osnovnošolskim otrokom,
II. – literarni del natečaja, namenjen srednješolcem/študentom/odraslim,
III. – fotografski del natečaja, namenjen srednješolcem/študentom/odraslim.

Imena nagrajencev bodo razglašena na samem festivalu, ki bo potekal v Kopru med 3. in 6. junijem 2010

Vsi sodelujoči boste o natančnem datumu in kraju podelitve nagrad pravočasno obveščeni, najboljši prispevki pa bodo na ogled na razstavi.

Za dodatne informacije smo na voljo po telefonu ali e-pošti.