Kontekst

Artservis temelji na delovanju živahnega trga umetniške in kulturne produkcije, ki ga mesijo nacionalne in nadnacionalne kulturne politike ter interesi zasebnega kapitala. Ker ne gre za naravne pojave, lahko pogoje trga (glede na svoj svetovni nazor) sprejemamo, podpiramo, zavračamo, subvertiramo, zaobidemo ali zamenjamo z drugačnimi.

Za ozaveščanje recipročnih učinkov vam v branje ponujamo naslednja besedila:

Bogdan Lešnik - Ključne besede (2003)
Mladinin kolumnist piše o birokraciji in bližnjih srečanjih ter razkriva ozadje našega vdanega prijavljanja programov in projektov za subvencije. Kaj je resnični cilj birokracije?

Alen Ožbolt - Pred denarjem (2002)
Kje je jedro umetnosti in kje njen center? Neprizanesljivo besedilo umetnika o umetnosti in o njenem razmerju z denarjem vsebuje dokumente iz let 1990 (VSSD) in 2001.

Alenka Pirman - Servis za umetnost (2002)
Pol leta po štartu urednica orisuje Artservisovo ozadje in namene.
Je Artservis lahko orodje za spreminjanje sveta?

Luka Prinčič - Informator in Neinformator (2001)
To je bilo leto, ko je v Ljubljani sočasno a neodvisno nastajalo več e-orodij, ki so želela podpreti ali celo generirati skupnost "po svoji meri". (So)avtor Ljudmilinega Informatorja se sprašuje: Ali v slovenskem prostoru odprta informacijsko-diskurzivna platforma sploh lahko zaživi?

Marija Mojca Pungerčar - Ko študent na rajžo gre (2000)
Fulbrightova štipendistka opisuje osebno izkušnjo podiplomskega študija likovne umetnosti v Ameriki. O soodvisnosti med šolo in štipendijo in o ameriškem sistemu izobraževanja.

Alexei Shulgin - Art, Power, and Communication (1996)
Umetnost, kakršno poznamo danes, je rezultat želje po komunikaciji, ki jo zatirajo družbene strukture moči. Pionir net.arta v tem antologijskem besedilu svetuje, kako naj se umetnik izogiba pridobivanju tovrstne moči.

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivs 2.5 License.