Artservis
Umetnik na službenem potovanju
Artservisov intervju: TRUD ZA DOBRE PROJEKTE JE NAPORNO, VENDAR ZA USTVARJALCE DOLGOROČNO KORISTNEJŠE POČETJE
 
Pogovor z Ano Novak, vodjo Slovenskega kulturno-informacijskega centra SKICA na Dunaju
 
 

Slovenski kulturno informacijski center (Slowenisches Kulturinformationszentrum) SKICA je prvi slovenski kulturni center v tujini. Kaj je njegova osnovna naloga?

SKICA predvsem povezuje. Želi povečati vidnost slovenske ustvarjalnosti in jo povezati z avstrijsko. Poudarek je na sodobnih trendih ter na spodbujanju sodelovanja med posameznimi ustvarjalci in institucijami. Vizija vsakega posameznega projekta je, da vzpostavi temelje za trajnejša partnerstva med ustvarjalci/institucijami.

Kultura in umetnost sta med ključnimi elementi slovenske nacionalne identitete, skupaj z znanostjo odražata inovativnost, kreativnost, domišljijo in vitalnost slovenskega prostora. Kulturo, umetnost in znanost razumem kot neločljive dejavnike omike posameznega naroda.

SKICA je zasnovana tako, da z vztrajnim delom lahko postane model, ki omogoča večjo pretočnost, ki odpira okno navzven in navznoter in je ga zatorej smiselno prenesti tudi v druga evropska kulturna središča.

Kako skrbite za promocijo centra?

SKICA se uveljavlja predvsem s promoviranjem slovenske ustvarjalnosti, torej s svojim programom. Center je priložnost, morda bi celo lahko rekli orodje, da Slovenija krepi prepoznavnost svoje ustvarjalnosti in inovativnosti, da le-ti postaneta samoumeven del dunajskega kulturno-umetniškega življenja. In po tej poti postaja SKICA prepoznavna in nepogrešljiva stična točka slovenske in avstrijske, pa tudi širše, ustvarjalnosti.

Na Dunaju deluje precej kulturnih institutov, vsak si mora sam poiskati svojo nišo prepoznavnosti. Profil SKICA temelji na sodobni ustvarjalnosti, na novih trendih. Gradimo na povezovanju kulture/umetnosti in gospodarstva, torej na t.i. kreativnih industrijah. Evropski instituti imajo praviloma tudi svoje prireditvene prostore, izjema sta flamsko predstavništvo in SKICA.

SKICA naj bi postal model tudi za druge slovenske kulturne centre v tujini. Kako daleč ali blizu je Slovenija temu cilju - vzpostavitvi drugih kulturnih centrov?

Odgovor na to vprašanje boste prej našli na pristojnem ministrstvu. Svojo nalogo vidim predvsem v tem, da s SKICA vzpostavim model, ki bo kar najbolj učinkovit in vključujoč. Model, ki bo preprost in jasen, obenem pa dovolj prožen, da se bo lahko odzival na spremembe, in dovolj sofisticiran, da bo zaznaval prihajajoče trende. Gotovo pa drži, da utegne uspešnost SKICA prispevati k premislekom o novih kulturnih institutih.

Sredstva za delovanje vašega centra zagotavljajo skupaj MIZKŠ in Ministrstvo za zunanje zadeve. So ta sredstva še stabilna, ali so vas doletela zniževanja sredstev?

SKICA ni izjema in sredstva za leto 2012 so daleč od višine sredstev, ki jih je za letno delovanje predvidevala Vlada RS junija 2011. Pa vendar: SKICA obstaja, po 20 letih smo dobili svoj prvi kulturni institut v tujini. Formalno je vezan na veleposlaništvo in s tem del diplomatskega zbora, tako kot kulturni instituti drugih držav, vsebinsko pa je vezan na pristojno ministrstvo, ki zagotavlja tudi programska sredstva.

Razmeram se je pač treba prilagoditi in poiskati nova partnerstva, nove obsege projektov, nove poti. Ni pa nobenega dvoma, da sredstva določajo obseg in domet delovanja.

V intervjuju za Delo ste na začetku leta 2012 dejali, da je cilj, da ima vsak projekt svojega avstrijskega partnerja. Vam to uspeva?

Ja, seveda. Nenazadnje me k temu sili tudi dejstvo, da SKICA nima svojih prireditvenih prostorov. Čeprav to do določene mere utesnjuje oblikovanje in izvajanje programa, sama ocenjujem to dejstvo tudi kot prednost, saj partnerstvo z avstrijskimi institucijami odpira vrata tudi do njihovih javnosti. Preprosto povedano: če nimaš lastnih prireditvenih prostorov, se moraš bolj potruditi, da so projekti dobri in da jih tudi avstrijske institucije sprejmejo za svoje. In če je to za SKICA bolj naporno početje, verjamem, da je za slovenske ustvarjalce dolgoročno koristnejše.

Kako ste vpeti v dogajanje drugih kulturnih centrov na Dunaju, ali se vzpostavljajo kakšna sodelovanja v smislu promocije nacionalnih umetnosti avstrijski javnosti? Je to zaenkrat prepuščeno posamičnim sodelovanjem ali pa se že vzpostavljajo dolgoročna in strateška partnerstva?

SKICA deluje v mreži evropskih kulturnih institutov EUNIC, ki ima v vsaki prestolnici svoj klaster. Dunajski klaster EUNIC je številčen, res je ni evropske države, ki se ne bi želela predstavljati na Dunaju. Kot partnerji sodelujejo tudi nekatere druge države, npr. Mehika, Gruzija, Turčija, Rusija... Skupaj priredimo nekaj dogodkov letno, lani npr. festival poezije. Na svojem zadnjem sestanku smo se tudi odločili, da vzpostavimo tradicionalni »teden EUNIC«, ki smo ga prvič organizirali letos oktobra. Osnovna ideja je, da povežemo vse dogodke, ki jih pripravljamo v tistem tednu in jih promoviramo skupaj pod blagovno znamko EUNIC.

Del programa SKICE je tudi AIR program - stanovanje za slovenske umetnike na Dunaju. Kakšne so vaše obveznosti do tega programa in do gostujočih umetnikov?

Kot vodja SKICA nisem vključena v pripravo razpisnih pogojev in proces izbora kandidatov. Želim si, da bi se to spremenilo, da bi bil razpis za Dunaj vsebinsko, konceptualno zasnovan, saj lahko le s sodelovanjem za vse strani dosežemo optimalne koristi. Verjamem, da bo do tega postopno prišlo. Do takrat pa gradim na tem, da poskušam z vsakim gostujočim umetnikom najti možnosti, da uresniči svoje zamisli in jih predstavi dunajski kulturni javnosti. Seveda je to odvisno tudi od želja in ambicij ustvarjalca: ali prihaja s povsem konkretno zamislijo projekta, ali ga želi uresničiti med svojim bivanjem, koliko želi biti navzoč tudi kasneje, nenazadnje pa je tudi od umetniške zvrsti odvisno, kje in kako se jo predstavlja itd.

Koliko umetnikov je do sedaj že gostovalo v stanovanju za umetnike na Dunaju?

V letu 2012 na podlagi razpisa ministrstva stanovanje koristijo trije ustvarjalci: Alenka Pirman, Vasja Nagy, Polonica Petek Zelenik.

Kako je rezidenca opremljena, kakšno vrsto ustvarjanja omogoča, oziroma za kakšen tip umetnikov je najbolj primerna?

Stanovanje je kar veliko, okoli 100m2. Ima tri sobe (spalnico, delovno sobo, dnevno sobo) in možnost prenočevanja za 4 osebe. Torej je primerno tudi za skupine ustvarjalcev.

Ali imajo gostujoči umetniki tudi možnost razstaviti svoja dela oziroma se predstaviti na Dunaju?

Kot rečeno, SKICA svojih razstavnih prostorov nima. Za vizualne umetnosti je programsko načrtovanje institucij približno in v povprečju eno leto vnaprej, pri nekaterih so programi zaključeni že pet let vnaprej. Torej je podpora SKICA lahko usmerjena predvsem v navezovanje stikov in načrtovanje projektov v prihodnosti. Za naslednje leto pripravljam »predhodne strategije«, ki pa morajo biti plod sodelovanja z gostujočim umetnikom.

Ali slovenske gostujoče umetnike oskrbite tudi s kontakti in praktičnimi informacijami, ali so na Dunaju prepuščeni sami sebi?

Niso osamljeni. Kontakti in poznavanje dunajske kulturne pokrajine so po mojem mnjenju namenjeni ravno temu, da ima kdo od njih koristi. Dobro omrežen SKICA je lahko v pomoč in podporo gostujočim, pa tudi drugim slovenskim ustvarjalcem. Po drugi strani pa gostujoči umetniki s svojimi kontakti prispevajo tudi k boljšemu omreženju SKICA.

Kakšne so vase izkušnje s tem rezidenčnim projektom?

Program »artist-in-residence« je nov, prav tako kot je SKICA še zelo mlad podvig. Gotovo vam bom čez leto dni lahko dala z dovolj izkušnjami podprt in premišljen odgovor, takrat bo tudi čas za pogled nazaj, za analizo in oceno rezidenčnega programa, za premislek, kako naprej.

V načrtu imate tudi rezidenco za znanstvenike. Kako je prišlo do te pobude? Ali bo rezidenca za znanstvenike dodatno stanovanje, bo na kakšen način povezana z rezidenco za umetnike? Kakšne vrste znanstvenikov boste gostili? Kdaj boste rezidenco za znanstvenike odprli?

Prvotni koncept SKICA je bil osredotočiti se na srečališča umetnosti, kulture, znanosti. Poleg programa »artist-in-residence« je bil predviden tudi program »scientist-in-residence«, ki bi znanstvenikom omogočal tudi daljša bivanja. Široki, razmeroma inovativni koncept je bil opuščen, češ da ni zanimanja. Verjamem, da bo s časom potrebno to odločitev ponovno pretehtati, saj svetovni trendi brez dvoma nakazujejo vse tesnejše povezovanje umetnosti in znanosti.

Kakšen je interes avstrijskih umetnikov za sodelovanje s slovenskimi organizacijami in umetniki? Ali SKICA pri tovrstnih poizvedbah lahko napoti avstrijske umetnike na prave naslove? Bi jim pri tem npr. pomagala spletna stran, kjer bi na enem mestu bili zbrani podatki o rezidencah v Sloveniji za tujce?

Verjamem v pretočnost ustvarjalnosti in idej, prav tako verjamem, da enosmernost preprosto ne obstaja. Seveda je naš osnovni interes, da predstavljamo slovensko ustvarjalnost, vendar je po mojem mnenju odločilno ravno ustvarjanje partnerstev.

Zlasti za mlade ustvarjalce bi bila možnost bivanja v Sloveniji brez dvoma vabljiva. Taka možnost bi tudi SKICA omogočala, da v avstrijskem prostoru izvede projekte, ki bi partnerstva gojili in poglabljali tudi v daljšem časovnem okviru. V mislih imam natečaje za mlade oblikovalce, skupne filmske delavnice in podobno.

Spletna stran culture.si je gotovo dober vir informacij, vsekakor pa je prednost SKICA v fizični prisotnosti in poznavanju razmer na obeh straneh.

Še zadnje vprašanje: kako to, da je vaša spletna stran samo v nemščini, ne pa tudi v slovenščini?

Ciljna javnost SKICA je avstrijska. Stran je zastavljena tako, da nemško govorečo javnost obvešča o slovenski ustvarjalnosti, ki jo lahko srečajo na Dunaju in širšem avstrijskem območju. Obenem so na spletni strani SKICA na primer dostopni tudi vzorčni prevodi v nemščino, ki jih je za dosedanje literarne večere mladih slovenskih avtorjev priskrbel SKICA. Pripravljamo tudi filmski kotiček, z informacijami in trailerji o novih produkcijah. Skratka, spletna stran je samostojen in kar zahteven projekt. Slovenska ustvarjalnost je v nemških spletnih omrežjih premalo prisotna, je skoraj nevidna. Moja ambicija je, da spletna stran SKICA postane referenčna stran slovenske ustvarjalnosti za nemški govorni prostor. Iz zanimanja za slovensko ustvarjalnost pa zagotovo raste tudi pozornost do našega jezika. In najti bo treba pravo točko, da se ustreže tudi tej radovednosti.

Hvala za pogovor!

Spraševala je Marija Mojca Pungerčar.
November 2012
 
Povezana vsebina na Artservisu:
Stanovanje za slovenske umetnike na Dunaju; Sodobna umetnica Alenka Pirman opisuje svojo dvomesečno rezidenčno bivanje in ustvarjanje v Korotanu na Dunaju ter sodelovanje s SKICA.
 
Preberite tudi: 
Ambasador kulture, kaj je že to?, Aleksander Brudar, Slovenske novice, 11.11.2012
 
 
Prijavi se na okrožnico Artservisa:
 
 
Zadnja objava, tema:
V stari Tobačni tovarni na Tržaški c ...
 
RSS  Twitter 
 
Artservis | SCCA-Ljubljana, Metelkova 6, 1000 Ljubljana | Pogoji uporabe