www.artservis.org | info@artservis.org

SCCA-Ljubljana | Evrokultura

O PRIROČNIKU OKROŽNICA BAZA POVEZAVE FORUM ENGLISH

| ORGANIZACIJA | DEJAVNOST | FINANCE | Vprašanja in odgovori |

ORGANIZACIJA
-Nadomestilo v primeru bolezni, nege, poškodbe
-Registriranje medija in statut
-Delo na črno
-Mesečno obvestilo o prispevkih
-Različne oblike registracij
-Status samozaposlenega v kulturi
-Kombinacija samozaposlitve in zaposlitve
-Kako zaposliti delavca?
-Obdavčitev za kulturo
-Normirani stroški in poslovne knjige
-Poslovni račun za samozaposlene
-Obveznosti za društvo
-Prispevki za socialno varnost

DEJAVNOST
-Plakatiranje v MOL
-Brezplačna domena .si
-Knjižnično nadomestilo
-Informacijska podpora o EU
-Roki za pritožbe
-Status "javni interes na področju kulture
-Zastopniki za kulturo
-Prijava javne prireditve
-Pridobitev vabilnega pisma za tujce
-Izvoz ali iznos umetnin
-Ravnanje z osebnimi podatki
-Prijava patenta v RS
-Copyleft
-Creative Commons
-Delo v NVO

FINANCE
-Množično financiranje s pomočjo interneta
-Cenzusi za samozaposlene v kulturi
-Obračunavanje DDV pri samozaposlenih v kulturi
-Subvencija za samozaposlitev
-Izenačena davčna stopnja za vse nosilce knjig
-Sledna pravica
-Kako pridobivati finančna sredstva?
-Avtorska pogodba
-Podjemna pogodba
-Pogodba o poslovnem sodelovanju
-Donatorstvo in sponzorstvo v Sloveniji
-Davčna številka za tujce
-Izstavljanje računa za opravljeno storitev za samozaposlene
-Napoved dohodnine za samozaposlene

Vprašanja in odgovori

FINANCE

Obračunavanje DDV pri samozaposlenih v kulturi

1. Vključitev s sistem DDV
2. Posledice vključitve v sistem DDV
3. Znižana stopnja DDV in oprostitev zaračunavanja DDV
4. Povezave


1. Vključitev v sistem DDV

Samozaposleni v kulturi lahko prostovoljno vstopi v sistem DDV, če tako želi. Če pa je v  obdobju zadnjih 12 mesecev presegel, oziroma je verjetno, da bo presegel znesek 25.000 EUR obdavčljivega prometa, je za svoje storitve dolžan obračunavati DDV (prvi odstavek 94. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1).  V kolikor se tega zneska ne preseže, vstop v sistem DDV ni obvezen.

Postopek vključitve s sistem DDV se izvede z vložitvijo zahteve za izdajo ID številke za DDV v obliki posebnega obrazca DDV-P2, ki ga najdete na spletni strani Davčne uprave Republike Slovenije. Zahtevo se vloži pri davčnem uradu, kjer ima samozaposleni registriran svoj sedež. Samozaposleni postane zavezanec za DDV, ko mu DURS izda odločbo. To pomeni, da lahko šele takrat prične na svojih računih obračunavati DDV, hkrati pa lahko šele takrat tudi odbija vstopni DDV. Ob tem naj še opozorimo, da takšen prostovoljni vstop v sistem DDV hkrati pomeni zavezo, da bo samozaposleni DDV obračunaval najmanj 60 mesecev (tretji odstavek 94. člena ZDDV-1). Drugače povedano: izstop v takem primeru ni mogoč takoj, ampak mora samozaposleni v sistemu DDV vztrajati vsaj 60 mesecev.

Vključitev v sistem DDV pomeni, da samozaposleni obračunava DDV pri prodaji svojega blaga in storitev. Na splošno velja, da so vse storitve obdavčene z enotno 20% stopnjo DDV, razen nekaterih izjem, kjer poznamo znižano 8,5% stopnjo DDV in izjem, kjer se  DDV ne obračunava.

2. Posledice vključitve v sistem DDV

Takšno obračunavanje DDV pomeni za samozaposlenega v osnovi dvoje: njegove storitve postanejo zaradi obračuna DDV dražje, saj bo na vsakem izdanem računu obračunal še DDV (razen, če bi šlo za kakšno od izjem, ko se DDV ne obračuna). Obračunani DDV se nato odvede državi kot davčna obveznost. Po drugi strani pa vstop v sistem DDV pomeni, da samozaposlenemu ni potrebno odvesti zaračunanega DDV državi v tistem znesku, ki ga je sam plačal ostalim zavezancem (če je npr. v okviru svoje dejavnosti kupil blago ali naročil storitev drugje, pri tem pa plačal DDV).

Primeri:

a. Samozaposleni v kulturi, ki uveljavlja normirane stroške višini 25% in ki ni zavezanec za DDV:

1. Samozaposleni v trgovini kupi material za izdelavo avtorskega dela in zanj plača 120,00 EUR (100,00 EUR za blago + 20,00 EUR DDV).

2. Samozaposleni izstavi račun na podlagi avtorske pogodbe v znesku 200,00 EUR. Pri tem naročnik plača zanj akontacijo 37,50 EUR (25% od osnove 200,00 EUR, zmanjšanje za normirane stroške), 162,50 EUR pa nakaže samozaposlenemu.

3. Izkupiček samozaposlenega v tem primeru znaša:
200,00 EUR (bruto plačilo naročnika samozaposlenemu, to je plačilo z vključeno akontacijo)
–   50,00 EUR (priznani normirani stroški v višini 25% prihodkov.
---------------------------------------------------------------
=  150,00 EUR.

Samozaposleni ni imel obveznosti obračuna DDV in ga zato ne zaračuna in odvede. Na svoj poslovni račun je prejel 162,50 EUR. Njegove dohodninske obveznost se obračuna od osnove 200,00 EUR, pri čemer pa je bila akontacija v višini 37,50 EUR že plačana.

b. Samozaposleni v kulturi, ki uveljavlja normirane stroške v višini 25% in ki je zavezanec za DDV (oziroma je prostovoljno vstopil v sistem DDV):

1. Samozaposleni v trgovini kupi material za izdelavo avtorskega dela in zanj plača 120,00 EUR (100,00 EUR za blago + 20,00 EUR DDV).

2. Samozaposleni izstavi račun na podlagi avtorske pogodbe v znesku 200,00 EUR + 40,00 EUR (to je 20% od 200,00 EUR) = 240,00 EUR). Pri tem naročnik plača zanj akontacijo 37,50 EUR (25% od osnove 200,00 EUR, zmanjšane za normirane stroške), 202,50 EUR (neto plačilo 162,50 EUR + 20% DDV v višini 40,00 EUR) pa nakaže samozaposlenemu.

3. Ker je samozaposleni zavezanec za DDV, mora državi plačati obračunan DDV, kar je v tem primeru 40,00 EUR. Vendar pa državi ne plača celotnih 40,00 EUR, ki jih je obračunal na svojem računu, temveč od njih odbije DDV, ki ga je sam plačal drugim. Njegova obveznost plačila DDV državi tako znaša 40,00 EUR – 20,00 EUR (DDV, ki ga je plačal trgovini za nakup materiala) = 20,00 EUR.

4. Izkupiček samozaposlenega v tem primeru znaša:
240,00 EUR (bruto plačilo naročnika samozaposlenemu, to je plačilo z vključeno akontacijo in DDV)
– 50,00 EUR (priznani normirani stroški v višini 25% prihodkov)
20,00 EUR (plačilo samozaposlenega državi v okviru obveznosti plačila DDV)
--------------------------------------------------------------
= 170,00 EUR

Dohodninska osnova je v drugem primeru enaka kot v prvem in se obračuna od osnove 200,00 EUR, pri čemer pa je bila akontacija v višini 37,50 EUR že plačana. Tu razlike ni. Vendar pa je samozaposleni v drugem primeru dobil nakazano na poslovni račun 240,00 EUR (torej 40,00 EUR več) in je od tega plačal le 20,00 EUR DDV. Razlika 20,00 EUR mu ostane in se ne všteva v dohodninsko osnovo. Kljub enaki dohodninski obremenitvi je tako na boljšem za 20,00 EUR. Obračunavanje DDV lahko na drugi strani pomeni višje stroške računovodstva.

Oba primera temeljita na predpostavki, da se račun izda plačniku davka, to je osebi, ki za samozaposlenega plača akontacijo dohodnine. V kolikor se račun izda potrošniku (ki akontacije za samozaposlenega ne plača), je končni izračun isti, le akontacijo mora samozaposlen odvesti sam. Več o izdaji računov najdete v prispevku Izdajanje računov za samozaposlene na področju kulture (Artservis, Priročnik).

V drugem primeru je izkupiček samozaposlenega res višji, vendar pa je tudi njegova storitev do naročnika dražja za 20%. V kolikor je njegov naročnik pravna ali fizična oseba, ki je prav tako zavezana za DDV, ta s tem zelo verjetno ne bo imela težav, saj si bo plačan DDV odbila od svoje obveznosti plačil DDV enako, kot je to naredil samozaposleni.

V kolikor pa je naročnik samozaposlenega potrošnik ali druga oseba, ki ni zavezanec za DDV, pa bo takšna podražitev zanj bolj obremenjujoča, saj mehanizma odbitka DDV ne bo mogla izkoristiti in bo tako storitev samozaposlenega za njo tudi dejansko dražja.

V kolikor so tako stranke samozaposlenega pretežno potrošniki, bo takšno povečanje cen lahko negativno vplivalo na njegovo poslovanje, saj bo podražitev v večji meri lahko vplivala na povpraševanje njegovih strank. V kolikor pa so stranke po večini zavezanci za DDV (npr. večja podjetja), pa takšna podražitev zelo verjetno ne bo tako problematična. V kolikor so naročniki javni zavodi, je potrebno posebej pozorno preveriti, ali so zavezanci za DDV ali ne, saj v praksi nekateri so, nekateri pa ne.

3. Znižana stopnja DDV in oprostitev zaračunavanja DDV

Kot je opisano zgoraj, prične samozaposleni s prejetjem odločbe o dodelitvi ID številke za DDV obračunavati DDV po stopnji 20% od prodaje vseh svojih storitev in blaga. Če samozaposleni uveljavlja normirane stroške, bo DDV obračunaval od bruto zneska na svojem računu, torej od seštevka akontacije dohodnine in nakazila na svoj TRR. Več o izdaji računov za zavezance za DDV najdete v prispevku Izdajanje računov za samozaposlene na področju kulture (Artservis, Priročnik).

DDV po stopnji 20% se ne obračunava izključno v primeru, če gre za blago in storitev, ki je opredeljena kot izjema od splošne DDV stopnje (in se obračunava kot znižana stopnja, oziroma je obračunavanja DDV povsem oproščena).

ZDDV-1 omogoča obračunavanje znižane stopnje DDV (8,5%) za dobavo naslednjega blaga in storitev, ki bi lahko prišle v poštev tudi za samozaposlene v kulturi (Priloga 1 k ZDDV-1):

- Vstopnine za razstave, gledališča, muzeje, za ogled naravnih znamenitosti, kinematografske in glasbene prireditve, cirkuse, sejme, zabaviščne parke, živalske vrtove in podobne kulturne prireditve ter športne prireditve. V kolikor bi tako samozaposleni organiziral glasbeno prireditev in bi za vstop na njo prodajal karte, bi pri izdaji računa za karto obračunal znižano stopnjo DDV po 8,5%.

- Avtorske pravice književnikov in skladateljev ter storitve izvajalskih umetnikov. Če se račun izda za prenos avtorske pravice književnika ali skladatelja, velja nižja stopnja DDV. Enako velja za storitve kot so igranje, petje, plesanje, recitiranje ali drugačno umetniško izvajanje avtorskih ali folklornih del igralcev, pevcev, glasbenikov, plesalcev in podobnih oseb. Med storitve izvajalskih umetnikov štejemo tudi storitve režiserjev dramskih predstav, dirigentov orkestrov, vodij pevskih zborov, oblikovalcev tona ter varietejskih in cirkuških umetnikov.

- Naslednji umetniški predmeti:
1. slike, risbe in pasteli, kolaži in podobne dekorativne plošče, ki se uvrščajo v tarifno oznako 9701 kombinirane nomenklature carinske tarife (v nadaljevanju tarifna oznaka), če so jih avtorji izdelali v celoti ročno, razen: načrti in risbe za arhitekturo, strojegradnjo, industrijo, topografijo ali podobne namene; ročno slikani ali okrašeni izdelki; gledališke kulise in podobno iz pobarvanega ali poslikanega platna,
2. izvirna grafična dela, odtisi in litografije iz tarifne oznake 9702 00 00, če jih avtor izdela ročno v omejenem številu v črnobeli barvi ali v barvi ene ali več plošč, ne glede na postopek in material, ki je bil uporabljen, razen če je bil uporabljen mehanični ali fotomehanični postopek,
3. izvirne plastike in kipi iz kakršnegakoli materiala iz tarifne oznake 9703 00 00, če jih izdela avtor ter skulpturni odlitki, katerih izdelava je omejena na osem kopij, če jo nadzoruje avtor ali njegov naslednik,
4. tapiserije iz tarifne oznake 5805 00 00 in ročno izdelani tekstilni stenski predmeti iz tarifne oznake 6304 00 00 na podlagi izvirnega umetniškega dela pod pogojem, da ni več kot osem kopij vsakega,
5. unikatni keramični predmeti, izdelani izključno s strani avtorja in z njegovim podpisom,
6. poslikave na baker, izdelane izključno ročno, omejene na osem oštevilčenih kopij, na katerih je podpis avtorja ali studia, razen izdelkov draguljarjev (dragotine, nakit), zlatarjev in srebrarjev,
7. umetniške fotografije, ki jih posname oziroma natisne avtor, ali so posnete pod njegovim nadzorstvom, če so podpisane in oštevilčene ter omejene na 30 kopij, v vseh velikostih.

Dodaten pogoj pod to alinejo je, da opisane umetniške izdelke proda sam avtor (ali njegov pravni naslednik). V kolikor samozaposleni kot prodajalec ni njihov avtor, znižana stopnja pride v poštev zgolj, če samozaposleni ne nastopa kot preprodajalec, temveč gre zgolj za priložnostno prodajo, pri čemer je te umetniške predmete uvozil sam, ali jih je sam kupil od avtorjev, ali pa je pri njihovi nabavi imel pravico do popolnega odbitka vstopnega DDV (Priloga 1 k ZDDV-1).

V kolikor gre pri prodaji blaga ali storitve samozaposlenega za eno od zgoraj opisanih situacij, potem lahko samozaposleni, ki je zavezan k obračunu DDV, pri izdaji računa obračuna znižano stopnjo DDV. Primer izračuna bi v takem primeru bil tak:

c. Samozaposleni v kulturi, ki uveljavlja normirane stroške v višini 25% in je zavezanec za DDV, proda storitev svojega igranja, petja ali pa proda unikatni keramični predmet, katerega avtor je:

1. Samozaposleni v trgovini kupi material za izdelavo keramičnega predmeta in zanj plača 120,00 EUR (100,00 EUR za blago + 20,00 EUR DDV).

2. Samozaposleni izstavi račun za prodajo umetniškega keramičnega predmeta s svojim podpisom (točka 5 zgoraj), ki ga je sam izdelal, v znesku 200,00 EUR + 17,00 EUR (to je 8,5% od 150,00 EUR) = 217,00 EU.
Pri tem naročnik plača zanj akontacijo 37,50 EUR (25% od osnove 200,00 EUR, zmanjšane za normirane stroške), 202,50 EUR (neto plačilo 162,50 EUR + 20% DDV v višini 40,00 EUR) pa nakaže samozaposlenemu.

3. Ker je samozaposleni zavezanec za DDV, mora državi plačati obračunan DDV, kar je v tem primeru 17,00 EUR. Vendar pa državi ne plača celotnih 17,00 EUR, ki jih je obračunal na svojem računu, temveč od njih odbije DDV, ki ga je sam plačal drugim. Obveznost plačila DDV tako znaša 17,00 EUR – 20,00 EUR = - 3,00 EUR. Ker je rezultat negativen, obveznosti plačila ni, ampak lahko samozaposleni zahteva vračilo DDV od države.

4. Izkupiček samozaposlenega v tem primeru znaša:
217,00 EUR (bruto plačilo naročnika samozaposlenemu, to je plačilo z vključeno akontacijo in DDV)
– 50,00 EUR (priznani normirani stroški v višini 25% prihodkov)
+ 3,00 EUR (DDV, ki ga država vrne samozaposlenemu)
--------------------------------------------------------------
= 170,00 EUR

Ker je v tem primeru stopnja DDV nižja, dobi samozaposleni tudi nižje nakazilo na svoj poslovni račun, posledično pa je tudi obveznost DDV nižja – v tem primeru ima samozaposleni celo pravico do vračila plačanega DDV. Njegova dohodninska obveznost je sicer enaka kot v zgornjih dveh primerih, na račun pa je dobil nakazano 202,50 EUR.

Popolna oprostitev zaračunavanja DDV za samozaposlene v kulturi ne pride v poštev, saj jo lahko izkoristijo le osebe javnega prava (npr. javni zavodi) ter osebe zasebnega prava, ki pridobijo status delovanja v javnem interesu (tretji odstavek 69. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost). Samozaposleni pa takšnega statusne ne more pridobiti, ker ne izpolnjuje pogoja, da gre za pravno osebo, kot to za podelitev statusa zahteva Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo - ZUJIK ( 81. člen).


4. Povezave

Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1

Davčna uprave Republike Slovenije

Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost

Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo - ZUJIK


Pripravil: Matej Verbajs, Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij - CNVOS

10. 5. 2011

Zadnja posodobitev: 19. 3. 2012



O PRIROČNIKU | OKROŽNICA | BAZA | POVEZAVE | FORUM | ENGLISH
ORGANIZACIJA | DEJAVNOST | FINANCE
Vprašanja in odgovori
| Brezplačno pravno svetovanje
www.artservis.org | info@artservis.org |
SCCA-Ljubljana | Evrokultura