www.artservis.org | info@artservis.org

SCCA-Ljubljana | Evrokultura

O PRIROČNIKU OKROŽNICA BAZA POVEZAVE FORUM ENGLISH

| ORGANIZACIJA | DEJAVNOST | FINANCE | Vprašanja in odgovori |

ORGANIZACIJA
-Nadomestilo v primeru bolezni, nege, poškodbe
-Registriranje medija in statut
-Delo na črno
-Mesečno obvestilo o prispevkih
-Različne oblike registracij
-Status samozaposlenega v kulturi
-Kombinacija samozaposlitve in zaposlitve
-Kako zaposliti delavca?
-Obdavčitev za kulturo
-Normirani stroški in poslovne knjige
-Poslovni račun za samozaposlene
-Obveznosti za društvo
-Prispevki za socialno varnost

DEJAVNOST
-Plakatiranje v MOL
-Brezplačna domena .si
-Knjižnično nadomestilo
-Informacijska podpora o EU
-Roki za pritožbe
-Status "javni interes na področju kulture
-Zastopniki za kulturo
-Prijava javne prireditve
-Pridobitev vabilnega pisma za tujce
-Izvoz ali iznos umetnin
-Ravnanje z osebnimi podatki
-Prijava patenta v RS
-Copyleft
-Creative Commons
-Delo v NVO

FINANCE
-Množično financiranje s pomočjo interneta
-Cenzusi za samozaposlene v kulturi
-Obračunavanje DDV pri samozaposlenih v kulturi
-Subvencija za samozaposlitev
-Izenačena davčna stopnja za vse nosilce knjig
-Sledna pravica
-Kako pridobivati finančna sredstva?
-Avtorska pogodba
-Podjemna pogodba
-Pogodba o poslovnem sodelovanju
-Donatorstvo in sponzorstvo v Sloveniji
-Davčna številka za tujce
-Izstavljanje računa za opravljeno storitev za samozaposlene
-Napoved dohodnine za samozaposlene

Vprašanja in odgovori

ORGANIZACIJA

Kombinacija statusa samozaposlenega v kulturi in zaposlitve za krajši delovni čas

Delna zaposlitev, delna samozaposlitev
Pravica do prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna
Normirani stroški in posebna osebna olajšava
Pravice iz delovnega razmerja
Kaj je ugodnejše: zaposlitev za krajši delovni čas ali delo preko avtorskih pogodb


Delna zaposlitev, delna samozaposlitev

Samozaposleni, vpisani v razvid samozaposlenih pri Ministrstvu za kulturo, lahko hkrati sklenejo tudi pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, a največ za polovico delovnega časa (to je največ za 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko). V tem primeru je samozaposleni še vedno lahko vključen v obvezna zavarovanja kot oseba, ki samostojno opravlja svojo dejavnost.

Takšna kombinacija statusa samozaposlenega in zaposlenega za krajši delovni čas pomeni, da si samozaposleni še vedno sam plačuje prispevke v sorazmernem delu (to je v delu, ki je zavarovan kot samozaposleni), za čas, ko je zaposlen, pa mu prispevke plačuje delodajalec skupaj s plačilom plače. Npr. samozaposleni v kulturi, ki je hkrati zaposlen za 4 ure na teden drugje (to je 10% polnega delovnega časa, ki znaša 40 ur), si bo sam plačeval 90% prispevkov (glede na svojo zavarovalno osnovo), delodajalec pa mu bo 10% prispevkov obračunal glede na višino njegove plače.

Pravica do prispevkov za socialno varnost iz državneg proračuna

V primeru, da ima samoposleni v kulturi priznano pravico do prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, mu prispevke v delu, po katerem je zavarovan kot samozaposleni, plačuje Ministrstvu za kulturo. V primeru zaposlitve za krajši delovni čas (ne več kot polovični!), se plačevanje prispevkov ministrstva ustrezno zmanjša. Če se npr. samozaposleni zaposli za 10% polnega delovnega časa, plačuje ministrstvo le še 90% prispevkov.

Za kulturnike, ki so samozaposleni delno, veljajo enaki pogoji in kriteriji kot za tiste, ki so samozaposleni za poln delovni čas, tako glede podaljševanja na tri leta, kot tudi glede kriterijev za dosežke in cenzus.

Samozaposleni z delno samozaposlitvijo in delno zaposlitvijo imajo enako kot drugi samozaposleni tudi možnost pooblastiti Ministrstvo za kulturo, da v njihovem imenu oddaja mesečne obrazce za prispevke na e-davke, prav tako pa tudi zanje velja triletno povprečenje.

Za podrobnosti se obrnite na Ministrstvo za kulturo: Špela Fortuna, tel.: (01) 400 79 10, Bojana Kosmač, tel.: (01) 400 79 05.

Normirani stroški in posebna osebna olajšava

Samozaposleni v kulturi, ki je za krajši delovni čas zaposlen (pri drugem delodajalcu), lahko še vedno uveljavlja normirane stroške v višini 25% prihodkov letno. Izračun davčne osnove na takšen način namreč (lahko) velja za dohodek iz opravljanja dejavnosti, ne glede na to, ali je samozaposleni hkrati tudi zaposlen (prvi odstavek 59. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2).

Vendar pa takšen samozaposleni v kulturi ne more več hkrati uveljavljati tudi posebne osebne olajšave v višini 15% prihodkov letno. Eden od pogojev, da lahko oseba, ki opravlja dejavnost, to olajšavo izkoristi, je namreč tudi ta, da nima sklenjenega delovnega razmerja (prvi odstavek 113. člena ZDoh-2).

Samozaposleni v kulturi, ki uveljavlja normirane stroške in se zaposli za krajši delovni čas pri drugem delodajalcu, tako lahko še naprej uveljavlja normirane stroške v višini 25% prihodkov, ne pa tudi posebne osebne olajšave v višini 15%. Če je takšen samozaposleni uveljavljal skupne normirane stroške v višini 40% (25% + 15%), bi z zaposlitvijo za krašji delovni čas (npr. 10% delovnega časa) lahko uveljavljal le še normirane stroške v višini 25%.

Pravice iz delovnega razmerja

V kolikor je delavec (samozaposleni v kulturi) zaposlen za krajši delovni čas, ima pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja enake kot delavec, ki dela polni delovni čas, a jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi (tretji odstavek 64. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR). Če je npr. sklenil pogodbo za 10% polnega delovnega časa, mu praviloma pripadajo te pravice v višini 10%.

Takšna sorazmernost se nanaša predvsem na plačo in regres, V primeru 10% delovnega časa se izplačata v višini 10%, poznamo pa tudi nekaj posebnosti:

•  Delavcu, ki v primeru delne zaposlitve dela manj kot 4 ure na dan, ne pripada pravica do odmora za delo. Ta namreč pripada delavcu, ki dela najmanj 4 ure na dan (drugi odstavek 154. člena ZDR).

•  Izračun dopusta je v primeru delne zaposlitve odvisen od števila dni v tednu, ko delavec dela. Po prvem odstavku 159. člena ZDR namreč delavcu pripada celoten letni minimalni dopust štirih tednov. Primer 10% polnega delovnega časa: 4 (tedni) x 5 (dni) = 20 dni dopusta. Če dela zgolj en dan na teden, mu pripada 4 (tedni) x 1 (dan) = 4 dnevi letnega dopusta.

•  Delavcu, ki dela manj kot 4 ure na dan, ne pripada povračilo stroškov za prehrano, saj nima pravice do odmora za malico.

•  Delavcu pripada pravica do povračila celotnih stroškov prevoza na delo, enako, kot če bi delavec delal polni delovni čas. Delodajalec namreč povrne stroške, ki delavcu nastanejo in ne le del teh stroškov glede na polni ali krajši delovni čas.

Vse zgoraj opisano velja tudi za samozaposlene, ki imajo pravico do plačila obveznih prispevkov s strani Ministrstva za kulturo.

Kaj je ugodnejše: zaposlitev za krajši delovni čas ali delo preko avtorskih pogodb?

Pri presoji ali naj se samozaposleni, vpisan v razvid samozaposlenih pri Ministrstvu za kulturo, tudi delno zaposli drugje ali ne, je smiselno upoštevati predvsem naslednje:

•  Pogodba o zaposlitvi predstavlja neko trajnejšo obliko sodelovanja (četudi je sklenjena za določen čas) in se lažje razvije v pogodbo o zaposlitvi npr. za polovičen čas ali za polni čas, ali v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

•  Pri zaposlitvi delavca varuje tudi delovnopravna zakonodaja in kolektivne pogodbe, med tem ko za delo preko avtorske pogodbo to ne velja.

•  Sodelovanje z zaposlenim delavcem je težje prekiniti, saj je potrebno izpeljati postopek odpovedi pogodbe.

•  Pri avtorski pogodbi lahko avtor načeloma sam lažje odstopi od sodelovanja brez posledic, medtem ko je pri pogodbi o zaposlitvi dolžan delo opravljati ves čas trajanja pogodbe (oziroma mora sam dati odpoved in spoštovati odpovedni rok, ki ga pri avtorski pogodbi običajno ni).

•  Pri pogodbi o zaposlitvi dobi delavec povrnjene stroške povezane z delom, ki se mu ne vštevajo v davčno osnovo (npr. stroški prevoza na delo), medtem ko se pri avtorski pogodi takšni stroški vštevajo v honorar in s tem v davčno osnovo.

•  V kolikor se samozaposleni, ki uveljavlja normirane stroške v skupni višini 40%, zaposli, bo lahko uveljavljal le še stroške v višini 25%.


Prispevek smo pripravili v sodelovanju z Matejem Verbajsom, Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij - CNVOS.

Vir: Špela Fortuna, Ministrstvo za kulturo

5. 7. 2011, zadnja posodobitev: 30. 1. 2012




O PRIROČNIKU | OKROŽNICA | BAZA | POVEZAVE | FORUM | ENGLISH
ORGANIZACIJA | DEJAVNOST | FINANCE
Vprašanja in odgovori
| Brezplačno pravno svetovanje
www.artservis.org | info@artservis.org |
SCCA-Ljubljana | Evrokultura