FINANCE
Napoved dohodnine za samozaposlene
Dohodnina 2006
Dohodnina 2005
Dohodnina
2006
Samozaposleni, ki vodijo knjige
Samozaposleni, ki vodijo knjige (tisti, ki ugotavljajo
davčno osnovo na osnovi dejanskih prihodkov in odhodkov) morajo
biti pozorni na to, da bodo pri oznaki 2100 vpisali dobiček,
ugotovljen na podlagi davčnega obračuna. V polje dohodek morajo
vpisati znesek iz zaporedne številke 16 davčnega obračuna
akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem
dejavnosti, v polje akontacija v RS pa morajo vpisati znesek
iz zaporedne številke 17 davčnega obračuna.
Samozaposleni, ki uveljavljajo normirani stroške
Višino normiranih stroškov se v napoved ne vpisuje, ker se
priznajo avtomatično.
Dohodki zavezancev, ki upoštevajo normirane stroške + posebno
osebno davčno olajšavo, morajo biti vpisani v kategorijo 2000
- Dohodek iz dejavnosti, pod številko 2220. V tem oddelku
sicer piše, da gre za dohodek, ugotovljen z upoštevanjem posebne
olajšave za samozaposlene v kulturi (ki znaša 15%), medtem
kot za obe olajšavi (25% + 15%) v obrazcu ni predvidene posebne
kategorije. Po pojasnilu DURS-a je temu izpadu botrovala nerodnost
pri sestavljanju obrazca.
V rubriko Prispevki naj normirci vpišejo vse
socialne prispevke, ki (če) so jih plačevali zaradi opravljanja
svoje dejavnosti. Ti prispevki namreč niso zajeti v 25% normiranih
odhodkov in jih lahko uveljavljajo naknadno kot znižanje davčne
osnove. Za te prispevke mora imeti zavezanec potrdila o plačilu,
če jih nima, naj se obrne na svojo davčno izpostavo in preveri,
kakšen znesek je plačeval.
Posebna osebna davčna olajšava: zmanjšanje davčne osnove za
15 % prihodkov na leto se samozaposlenim v kulturi (in novinarjem)
prizna za leto 2006 le do zneska 6 MIO tolarjev. Drugo leto,
torej za leto 2007, pa se bo priznalo do zneska 25.000 evrov.
Dohodki iz premoženjske pravice
Dohodki pri prodaji avtorskih pravic za izdajo knjige, pri
prodaji slike in podobno spadajo med dohodke iz premoženjske
pravice.
Dohodki iz tujine
Ker Durs še nima podatkov o dohodkih iz tujine, jih mora vsak
posameznik vpisati sam. V primeru tujega davka mora vsak zavezanec
sam ugotoviti, ali je prejel v tujini kakšne dohodke, ki so
predmet obdavčitve tudi v Sloveniji. Pri tem se mora ravnati
po slovenski zakonodaji. Zaradi sporazumov o dvojnemu obdavčevanju
mora pripisati državo, kjer je prejel dohodek.
Seznam
veljavnih konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka
in premoženja (DURS)
Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
Vsi, ki so si v letu 2006 plačevali dodatno pokojninsko
zavarovanje, si lahko znižajo osnovo za največ 560.937 tolarjev
letno. Drugo leto (za leto 2007) pa bodo zavezanci lahko izkoristili
znižanje osnove do 2390 evrov leto.
Dokazila
V rubriki o dokazilih navedemo dokumente o prejetem dohodku
iz tujine in plačanem davku v tisti državi, dokazila za uveljavljanje
višjih normiranih stroškov od zakonsko priznanih 10 % in podobno.
Vir: DURS, Dnevnik: Vodnik po dohodnini, 12. 4. 2007
Namenitev dela dohodnine organizacijam, ki opravljajo
dejavnosti v javnem interesu
Na podlagi Uredbe o namenitvi dela dohodnine za donacije lahko
od 0,1% do 0,5% svoje dohodnine namenite tudi organizacijam
na področju kulture. Izbranim organizacijam bo nabirka izplačana
prihodnje leto, ko se bo zavezancem obračunavala dohodnina
za leto 2007.
Izbor je možno naknadno spremeniti ali preklicati do konca
leta. Do sedaj so na seznamu samo tiste organizacije, katerih
poslanstvo je v javnem interesu. Dokončni seznam bodo pripravljala
vsa ministrstva vsako za svoje področje. Po podatkih Ministrstva
za kulturo naj bi Ministrstvo za finance po 30. 9. 2007 za
predloge za spremembe in dopolnitve navedenega seznama zaprosilo
resorna ministrstva.
Splošni
seznam upravičencev za odmero dohodnine za leto 2007 -
Neuraden neprečiščen seznam z dnem 20. 4. 2007 (.pdf, DURS).
Končen seznam bo objavljen 30. 9. 2007
Seznam upravičencev za področje kulture je pripravilo Ministrstvo
za kulturo. Kot so zapisali na spletni strani MK-ja v Uredbi
o namenitvi dela dohodnine za donacije in seznam upravičencev
s področja kulture, so bile na seznam uvrščene tiste pravne
osebe zasebnega prava, ki so imele na dan 31. 12. 2006 pogodbo
o 3-letnem sofinanciranju s strani Ministrstva za kulturo
oziroma so imele status društva v javnem interesu.
Seznam
upravičencev, ki jih je predlagalo Ministrstvo za kulturo
(.pdf, MK)
Tako o dodeljevanju finančnih sredstev na podlagi 3-letnih
pogodb kot o dodeljevanju statusa društva v javnem interesu
na področju kulture v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega
interesa za kulturo odloča minister za kulturo na podlagi
strokovnega mnenja pristojnih neodvisnih komisij. Več informacij:
mag. Brigita Lipovšek
(MK, tel.: (01) 369 58 85)
Zakon
o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur.l. RS,
št. 96/2002, 123/2006-ZFO-1, 7/2007 Odl.US:
Viri: DURS, Picov pravni piškotek (CNVOS Obvestila, 2. 4.
2007), spletna stran Ministrstva za kulturo
Dohodnina 2005
AVTORSKI HONORARJI IN DRUGI PRIHODKI V ODMERI
ZA NAPOVED DOHODNINE PRI SAMOZAPOSLENIH V KULTURI
Avtorski honorarji
Avtorski honorarji so po Zakonu o dohodnini (ZDoh-1) opredeljeni
kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja (26. člen ZDoh-1)
in jih je praviloma potrebno vpisati v postavko 1230 Napovedi
za odmero dohodnine: Preostali dohodki iz drugega pogodbenega
razmerja.
Osebe, ki so vpisane v razvid samozaposlenih v kulturi pri
Ministrstvu za kulturo, so registrirane za opravljanje s kulturo
povezanih dejavnosti. Prihodek, ki nastane iz te dejavnosti
(torej, ki jo zajema vpis v razvid) se šteje kot dohodek iz
dejavnosti. Ta dohodek ima lahko podlago v avtorskih, podjemnih
in drugih podobnih pogodbah, ki so vsebinsko vezane na kulturno
dejavnost, za katero so vpisani v razvid ("registrirani").
Avtorski honorarji se delijo na tiste, ki sodijo vsebinsko
v dejavnost oziroma poklic samozaposlenega v kulturi in na
tiste avtorski honorarje, ki ne sodijo v dejavnost samozaposlenega
v kulturi.
V kolikor avtorski honorarji ne sodijo vsebinsko v dejavnost
oziroma poklic samozaposlenega v kulturi, je potrebno ta dohodek
vpisati v poglavje 1230: Preostali dohodki iz drugega pogodbenega
razmerja.
Primer: kipar je vpisan v razvid samozaposlenih v kulturi,
in za izdelavo ter prodajo kipa pridobi določen prihodek (to
je dohodek iz dejavnosti - lahko sklene tudi avtorsko pogodbo).
Za drugega naročnika pa izdela drugo avtorsko delo, ki s kiparjenjem
ni povezano (npr. izdela računalniški program). Slednji avtorski
honorar je dohodek iz druge pogodbene dejavnosti in sodi v
postavko 1230.
Če pa gre za avtorski honorar, ki vsebinsko sodi med dejavnosti,
ki jih zavezanec opravlja v okviru svoje dejavnosti kot samozaposleni
v kulturi (niso torej pomembni statusi naročnikov), se tak
prihodek vpiše v poglavje 2000 Obrazca napovedi za odmero
dohodnine.
Ponazorimo na zgornjem primeru: kipar, vpisan v razvid samozaposlenih
v kulturi, na podlagi 4 avtorskih pogodb izdela 4 kipe - dohodki
iz teh pogodb so dohodki iz dejavnosti in jih mora vpisati
v poglavje 2000.
Normirani stroški, potni stroški, posebna osebna davčna
olajšava
V postavko dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja (torej
avtorske pogodbe, ki vsebinsko ne sodijo v dejavnost samozaposlenega)
se vpišejo tudi normirani stroški (10%) ali dejanski stroški
prevoza (torej tudi potni stroški) in nočitev v zvezi z opravljanjem
dela iz avtorske pogodbe (v tem primeru je potrebno priložiti
dokazila) in višino akontacije. Velja opozoriti, da obstaja
določena meja, do katere se ti potni stroški še ne vštevajo
v osnovo za odmero davka - če to višino presežete, bodo obdavčeni.
Višino določa Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z
delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.
Ogledate si jo lahko na spletnih naslovih Register
predpisov Slovenije ali Uradni
list RS.
Če imamo takšne pogodbe, kjer uveljavljamo normirane stroške,
in takšne, kjer uveljavljamo dejanske stroške, se ti zneski
seštevajo.
Primer: dohodek iz pogodbe 1 znaša 100.000 SIT - uveljavljamo
normirane stroške 10% (torej 10.000 SIT). Dohodek iz pogodbe
2 je prav tako 100.000 SIT, a imamo dokazila o stroških v
višini 20%, ki jih uveljavljamo in priložimo, pri čemer ti
ne presegajo stroškov iz zgoraj omenjene Uredbe. Dohodek je
torej 200.000 SIT, stroški pa so 10.000 SIT + 20.000 SIT =
30.000 SIT. V tej postavki ne moremo uveljavljati normiranih
stroškov v višini 25% oziroma posebne 15% olajšave, ker ne
gre za dohodek iz dejavnosti.
Še to: v postavko 1230 sodijo dohodki iz odvisnega pogodbenega
razmerja, torej ko zavezanec za dohodnino (avtor) opravi določeno
delo na podlagi navodil naročnika pod njegovim nadzorstvom,
z njegovo zagotovitvijo pogojev in podobno. Če gre za povsem
neodvisno delo (tipično tako delo je npr. popravilo), se dohodek
vpiše v postavko 2300, čeprav večjih posledic med tema dvema
tipoma dohodkov ni.
Za dohodke iz dejavnosti (torej dohodke, ki jih opravljajo
zavezanci kot samozaposleni v kulturi) pa velja, da se vpisujejo
v poglavje 2000, ne glede na to od koga smo jih prejeli -
fizičnih ali pravnih oseb, iz podjemnih, avtorskih ali drugih
pogodb.
Če uveljavljamo 25% normirane stroške, vpišemo dohodke v postavko
2210, če pa uveljavljamo še dodatno posebno 15% olajšavo,
pa v postavko 2220. Oboje ni možno: če imate potrdilo (odločbo)
za priznano posebno olajšavo, izpolnite le postavko 2220 (tu
so torej normirani stroški 25%+15%=40%), sicer pa le postavko
2210.
Prispevki za socialno varnost
Prispevki za socialno varnost (obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, zdravstveno zavarovanje...), se vpisujejo v napoved
za odmero dohodnine v poglavju 2000 - Dohodek iz dejavnosti,
kamor lahko sodijo tudi določeni prispevki samozaposlenih
v kulturi. Gre za tiste prispevke, ki jih zavezanec plačuje
sam in veljajo kot odhodek. Če samozaposlenemu prispevke plačuje
Ministrstvo za kulturo, se jih tako ne vpiše. Po informacijah
Davčne uprave Republike Slovenije se plačevanje takšnih prispevkov
preverja, tako da takšnim zavezancem svetujejo, da v ustrezno
okence za prispevke zabeležijo "Prispevke plačalo Ministrstvo
za kulturo".
Dividende
Dividende se štejejo kot dohodek iz premoženja, kjer premoženje
predstavlja vrednosti papir - delnico, na podlagi katerega
smo prejeli dividende. Te vpisujemo v poglavje 4400 Obrazca
za odmero dohodnine. Pri tem zakon loči 2 vrsti dividend:
dividende, za katere velja zmanjšanje davčne osnove (večinoma)
in pa druge dividende. Med dividende, za katere velja zmanjšane
davčne osnove, sodi predvsem dohodek, dosežen iz naslova dividend
in dividendam podobnih dohodkov v Sloveniji ali prejet od
plačnika, ki je za davčne namene rezident v državi članici
EU. Druge dividende pa so zlasti dividende iz tujine, dividende
tihim družbenikom in razna nadomestila lastnikom deleža
Zmeda
pri prijavljanju normiranih stroškov v dohodninsko napoved
Nekateri samozaposleni, ki so registrirani za 25% normirane
stroške in za 15% posebno osebno davčno olajšavo, so od nekaterih
svojih (ne vseh) izplačevalcev avtorskih honorarjev nedavno
prejeli popravke že prejetih obvestil o izplačilih v letu
2005, ki jih morajo prijaviti v dohodninsko napoved. Popravek
se nanaša na normirane stroške: namesto 40 % normiranih stroškov
(25 % normiranih stroškov + 15% posebne osebne olajšave) bi
morali navajati samo normirane stroški v višini 25%. V zvezi
s tem vlada trenutno precejšnja zmeda, saj samozaposleni,
ki imajo potrdila za obe davčni olajšavi, ne vedo ali vpisovati
skupni seštevek 40 % olajšav ali samo 25 % normiranih stroškov.
Davčni referenti, na katere so se doslej obrnili naši uporabniki,
svetujejo naslednje:
- samozaposleni naj vpišejo v dohodnino takšne olajšave, kot
jim piše na obvestilu izplačevalca.
- glede na to, da na DURS-u pisno niso obveščali in da je
ustno prišlo zelo pozno, bodo bojda upoštevali spremenjene
in nespremenjene napovedi.
- podatkov ne bo potrebno popravljati v primeru, da je glede
na bruto dohodek akontacija dohodnine pravilno izračunana.
Na telefonskem dohodninskem svetovanju 090 933 192 pa svetujejo,
naj samozaposleni v primeru nejasnosti napišejo opombo in
priložijo še kopije obeh potrdil (registracij za normirane
stroške in posebno osebno davčno olajšavo). S problemom sicer
niso seznanjeni.
Povezave:
Uredba
o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov,
ki se ne vštevajo v davčno osnovo. (Uradni list RS)
Odprti telefon DURSA - modra številka: 080
88 11
 Prispevek
smo pripravili v sodelovanju s Pravno-informacijskim
centrom nevladnih organizacij PIC.
Marec 2006
Marec 2007
|
