www.artservis.org | info@artservis.org

SCCA-Ljubljana | Evrokultura

O PRIROČNIKU OKROŽNICA BAZA POVEZAVE FORUM ENGLISH

| ORGANIZACIJA | DEJAVNOST | FINANCE | Vprašanja in odgovori |

ORGANIZACIJA
-Nadomestilo v primeru bolezni, nege, poškodbe
-Registriranje medija in statut
-Delo na črno
-Mesečno obvestilo o prispevkih
-Različne oblike registracij
-Status samozaposlenega v kulturi
-Kombinacija samozaposlitve in zaposlitve
-Kako zaposliti delavca?
-Obdavčitev za kulturo
-Normirani stroški in poslovne knjige
-Poslovni račun za samozaposlene
-Obveznosti za društvo
-Prispevki za socialno varnost

DEJAVNOST
-Plakatiranje v MOL
-Brezplačna domena .si
-Knjižnično nadomestilo
-Informacijska podpora o EU
-Roki za pritožbe
-Status "javni interes na področju kulture
-Zastopniki za kulturo
-Prijava javne prireditve
-Pridobitev vabilnega pisma za tujce
-Izvoz ali iznos umetnin
-Ravnanje z osebnimi podatki
-Prijava patenta v RS
-Copyleft
-Creative Commons
-Delo v NVO

FINANCE
-Množično financiranje s pomočjo interneta
-Cenzusi za samozaposlene v kulturi
-Obračunavanje DDV pri samozaposlenih v kulturi
-Subvencija za samozaposlitev
-Izenačena davčna stopnja za vse nosilce knjig
-Sledna pravica
-Kako pridobivati finančna sredstva?
-Avtorska pogodba
-Podjemna pogodba
-Pogodba o poslovnem sodelovanju
-Donatorstvo in sponzorstvo v Sloveniji
-Davčna številka za tujce
-Izstavljanje računa za opravljeno storitev za samozaposlene
-Napoved dohodnine za samozaposlene

Vprašanja in odgovori

Vprašanja in odgovori

Izterjava neplačanih računov
20.1.2010

Vprašanje:

Sem samozaposleni kulturnik, ki ima z delodajalcem podpisano pogodbo o poslovnem sodelovanju. V njej je opredeljen rok plačila, ki ga delodajalec stalno krši, zato nameravam z njim prekiniti sodelovanje. Delodajalcu izdajam račune direktno, brez avtorskih agencij.
Kako lahko pravno pritisnem na delodajalca, da mi izplača račune za nazaj?
Ali je samozaposlenim, podobno kot s.p.-jem, zagotovljena izterjatev oziroma izvršba?

Odgovor:

Glede na to, da ste s podjetjem sklenili pogodbo o poslovnem sodelovanju in da ste sami samozaposleni, bomo omenjeno podjetje upoštevli kot vašega poslovnega partnerja (stranko) in ne kot delodajalca. Pravno gledano z njim nimate pogodbe o zaposlitvi, zato ne moremo govoriti o razmerju delavec – delodajalec.

Med vami in podjetjem obstaja poslovno razmerje. Na tej podlagi je nastala tudi obveznost plačila za vaše delo, in sicer na podlagi pogodbe in izdanih računov.

Če podjetje ne plača obveznosti, določene v vašem izdanem računu, lahko podjetju zaračunate vsaj zakonske zamudne obresti. Podjetje lahko tudi pisno opomnite ali proti njemu sprožite postopek izvršbe na sodišču(uporabite lahko tudi kombinacijo teh ukrepov).

Če podjetje (kot dolžnik) zamuja z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje upniku (vam) poleg glavnice tudi zamudne obresti (1. odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika – OZ). Višino zamudnih obresti določa Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti ZPOMZO-1in na njegovi podlagi sprejeti sklepi Vlade Republike Slovenije. Višina obresti se spreminja na 6 mesecev, seznam višine letnih obresti pa najdete na spletni strani Banke Slovenije. Tako izračunane obresti lahko zaradi zamude pri plačilu dodatno zahtevate od podjetja poleg glavnice. Za izračun obresti vam bo v pomoč tudi aplikacija Vrhovnega sodišča Slovenije.

Za opomin ni posebnega obrazca in njegovi elementi niso zakonsko predpisani. Običajno opomin vključuje ugotovitev, da obveznost ni bila plačana (navedite natančno katero in številko računa, znesek, datum zapadlosti in datum ugotovitve, da obveznost ni poravnana) in poziv, naj se obveznost takoj (ali v prihodnjih, na primer v 3 do 15 dneh) poravna. Običajno se doda tudi obvestilo, da boste v primeru neplačila terjatev izterjali po sodni poti. To lahko dolžniku povzroči še dodatne stroške (stroške obresti, sodne stroške…). Navedete lahko tudi, naj se opomin šteje kot brezpredmeten, če je bila obveznost v času pošiljanja opomina že poravnana. S poslovnim partnerjem ste lahko prijazni in ga opozarjate na sodno varstvo, glede na vaš poslovni odnos z njim.

Če opomin ne bi zadostoval, lahko vložite na sodišču predlog za izvršbo. To je postopek, ki ga vodi sodišče na predlog upnika (vas). Postopek lahko poseže v premoženje dolžnika (npr. v denar na računu podjetja, v dolžnikovo stvarno premoženje z rubežom…) in se tako poplača vaš dolg. Glede na to, da ste kot samozaposleni podjetju izdali račun, se ta lahko šteje kot ustrezna podlaga za vložitev predloga za izvršbo. Račun je namreč lahko verodostojna listina(23. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju –ZIZ). Z njo je mogoče vložiti omenjeni predlog.

Predlog za izvršbo je mogoče vložiti tudi v elektronski obliki preko Centralnega oddelka za verodostojno listino pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Po registraciji lahko po internetu posredujete v obrazec ustrezne podatke o neplačani obveznosti in predlagate ustrezno sredstvo izvršbe (običajno in najlaže so to sredstva pri organizaciji za plačilni promet, ki jih ima upnik na svojem poslovnem računu na banki). Po plačani taksi (ki je nižja, kot če predlog vložite v papirnati obliki) vam sodišče izda sklep, s katerim naloži upniku plačilo dolga oziroma v nasprotnem primeru izpelje postopek izvršbe. Pred izpolnjevanjem obrazca si preberite tudi navodila na isti spletni strani.

Naj opozorimo še na nekaj. Če dolžnik poda ugovor zoper sklep o izvršbi (in je ta obrazložen – npr. da trdi, da obveznost ne obstaja, da dela niste opravili…), sodišče postopek izvršbe prekine in postopek se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka. V njem boste nato dokazovali, da je obveznost res nastala (podobno, kot že bi vložili tožbo).

Vprašanja in odgovori | Pravno obvestilo



 



O PRIROČNIKU | OKROŽNICA | BAZA | POVEZAVE | FORUM | ENGLISH
ORGANIZACIJA | DEJAVNOST | FINANCE
Vprašanja in odgovori
| Brezplačno pravno svetovanje
www.artservis.org | info@artservis.org |
SCCA-Ljubljana | Evrokultura