www.artservis.org | info@artservis.org

SCCA-Ljubljana | Evrokultura

O PRIROČNIKU OKROŽNICA BAZA POVEZAVE FORUM ENGLISH

| ORGANIZACIJA | DEJAVNOST | FINANCE | Vprašanja in odgovori |

ORGANIZACIJA
-Nadomestilo v primeru bolezni, nege, poškodbe
-Registriranje medija in statut
-Delo na črno
-Mesečno obvestilo o prispevkih
-Različne oblike registracij
-Status samozaposlenega v kulturi
-Kombinacija samozaposlitve in zaposlitve
-Kako zaposliti delavca?
-Obdavčitev za kulturo
-Normirani stroški in poslovne knjige
-Poslovni račun za samozaposlene
-Obveznosti za društvo
-Prispevki za socialno varnost

DEJAVNOST
-Plakatiranje v MOL
-Brezplačna domena .si
-Knjižnično nadomestilo
-Informacijska podpora o EU
-Roki za pritožbe
-Status "javni interes na področju kulture
-Zastopniki za kulturo
-Prijava javne prireditve
-Pridobitev vabilnega pisma za tujce
-Izvoz ali iznos umetnin
-Ravnanje z osebnimi podatki
-Prijava patenta v RS
-Copyleft
-Creative Commons
-Delo v NVO

FINANCE
-Množično financiranje s pomočjo interneta
-Cenzusi za samozaposlene v kulturi
-Obračunavanje DDV pri samozaposlenih v kulturi
-Subvencija za samozaposlitev
-Izenačena davčna stopnja za vse nosilce knjig
-Sledna pravica
-Kako pridobivati finančna sredstva?
-Avtorska pogodba
-Podjemna pogodba
-Pogodba o poslovnem sodelovanju
-Donatorstvo in sponzorstvo v Sloveniji
-Davčna številka za tujce
-Izstavljanje računa za opravljeno storitev za samozaposlene
-Napoved dohodnine za samozaposlene

Vprašanja in odgovori

Vprašanja in odgovori

Obračun prispevkov in akotnacije dohodnine, če postaneš samozaposlen konec leta
15.12.2010

Vprašanje:

V letu 2009 sem delala preko avtorskih pogodb, iz katerih sem dobila približno 8.000,00 EUR. S 1. 12. 2009 sem pridobila status samozaposlene v kulturi (z upoštevanjem normiranih stroškov) in pravico plačevanja prispevkov s strani Ministrstva za kulturo. Iz naslova statusa sem prav tako zaslužila približno 8.000,00 EUR, saj je v zadnjih mesecih 2009 večina mojih naročnikov čakala, da jim izdam račun, ko bom pridobila status.

Prihodnje leto, to je aprila 2010, sem prejela informativni izračun dohodnine, iz katerega je bilo razvidno, da so vsi moji dohodki v letu 2009 znašali približno 16.000,00 EUR (od tega 8.000,00 EUR iz drugega pogodbenega razmerja in 8.000,00 EUR iz naslova dohodka iz dejavnosti).

Oktobra 2010 sem prejela tudi obvestilo DURS, da sem uvrščena v najvišjo zavarovalno osnovo (to je s prihodki nad 60.436,32 EUR) in sem že od aprila, ko sem prejela izračun za dohodnino, dolžna plačevati mesečne prispevke za obvezna zavarovanja v višini 1.336,47 EUR. Kot so mi pojasnili, so moje enomesečne prihodke v letu 2009 preračunali na celo leto (torej pomnožili z 12) in od tega obračunali prispevke za 2010.

Na ZPIZ sem oddala prošnjo za razvrstitev v nižjo zavarovalno osnovo in predložila dokazila, da sem v 2010 do oktobra prejela kot samozaposlena približno 12.000,00 EUR in moji prihodki še zdaleč niso tako visoki, kot so bili upoštevani pri obračunu prispevkov. Moja prošnja je bila zavrnjena, saj naj ne bi izpolnjevala strogih formalnih kriterijev. Pojasnili so mi tudi, da je bila moja samostojna poslovna odločitev, da postanem samozaposlena en mesec pred iztekom davčnega leta.

Prosim za nasvet, kaj lahko storim, saj obveznosti prispevkov naraščajo vsak mesec. Obveznosti zgolj za obvezne prispevke naj bi od aprila znašale namreč že približno 10.000,00 EU, moji celotni prihodki pa so bili zgolj nekaj višji kot to (in bi tako morala vse nameniti zgolj za zavarovanje).


Odgovor:

Vaša situacija se nanaša na več različnih pravnih predpisov in jo pojasnjujemo v sledečih korakih:

1. Pridobitev statusa samozaposlenega v kulturi

Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo – ZUJIK, ki ureja postopek vpisa v register samozaposlenih v kulturi pri ministrstvu, pristojnem za kulturo, ne določa nikakršnih omejitev glede tega, kdaj je takšen vpis možen. Oseba lahko zahteva vpisa tako na začetku koledarskega leta, kot tudi med samim letom ali ob koncu, kot je to bilo v vašem primeru.

Hkrati z vpisom v register samozaposlenih se samozaposleni vpiše tudi v davčni register pri DURS (44. člen Zakona o davčni službi - ZDS-1).

2. Plačilo dohodnine za samozaposlene v kulturi

2.1. Splošno

Samozaposleni so zavezani k plačilu dohodnine, pri čemer osnovo za dohodnino predstavljajo dohodki samozaposlenega, zmanjšani za davčno priznane stroške. Tu poznamo dve možnosti:

a) Osnovo za dohodnino lahko predstavlja dejanski dobiček samozaposlenega, ki ga ta izkazuje z vodenjem knjig. V tem primeru se dohodnina odmeri od razlike med dohodki in dejanskimi priznanimi odhodki, ki jih ima samozaposleni.

b) Osnovo za dohodnino predstavlja dobiček, izračunan na podlagi t. i. normiranih odhodkov, kjer država prizna določen odstotek odhodkov, ne glede na to, ali so ti dejansko nastali ali ne. V tem primeru samozaposlenemu ni potrebno voditi poslovnih knjig o dejanskih odhodkih (stroških), saj se ti obračunajo v odstotku glede na prihodke. Ta možnost je za samozaposlene v kulturi še posebej privlačna, saj lahko poleg splošnih normiranih stroškov v višini 25 % (kar velja tudi za samostojne podjetnike), uveljavljajo tudi posebno olajšavo v višini 15 % prihodkov letno, kar pomeni skupaj 40 % priznavanje odhodkov. Pogoje pri tem je med drugim, da gre za poklic, ki je značilen samo za področje kulturne dejavnosti (več o tem v 1. odst. 113. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2).

Več informacij o razlikovanju med obema načinoma izračuna davčne osnove najdete na spletni strani DURS (Splošno pojasnilo o ugotavljanju davčne osnove).

Glede na prejete dohodke se tako izračuna davčna osnova (ki predstavlja prihodke, zmanjšane za normirane ali dejanske stroške), od katere se nato obračuna dohodnina. Davčni razredi se določijo vsako leto posebej in so odvisni od skupnih prihodkov, odstotki dohodnine pa ostajajo isti. Stopnje dohodnine za vsako leto najdemo prav tako na spletni strani DURS (stopnje dohodnine).

2.2. Normirani odhodki

Dohodnina pa se ne plača v celoti na koncu leta, ko se obračuna dejanski dobiček, ampak se že med letom plačuje akontacijo dohodnine. V kolikor samozaposleni uveljavlja normirane stroške, plača akontacijo ob vsakem svojem dohodku (oz. jo praviloma plača njihov plačnik).

Tudi v opisanem primeru velja enako – ker ste kot samozaposleni uveljavljali normirane stroške, poseben obračun akontacije ni bil potreben, ampak se je ta plačevala tako v letu 2009, kot v letu 2010 od vsakega posameznega dohodka.

2.3. Dejanski odhodki

V kolikor samozaposleni uveljavlja dejanske odhodke, se akontacija plačuje (tro)mesečno glede na predviden (bodoči) dobiček v prihodnjem letu in ne od vsakega prihodka posebej. Predhodne akontacije (to je akontacije med letom) se namreč plačujejo v znesku, obračunanemu glede na obračunan dobiček v zadnjem davčnem obračunu. Če smo npr. v letu 2009 imeli 10.000,00 EUR dobička, bomo v letu 2010 praviloma plačevali akontacijo, kot da bo v letu 2010 dobiček prav tako enak 10.000,00 EUR). Pri končnem obračunu za leto 2010 pa se izračuna, kakšen je bil naš dejanski dobiček – če je bil višji od 10.000,00 EUR, je potrebno dohodnino doplačati, če pa je bil nižji, dobimo del dohodnine vrnjen.

V kolikor samozaposleni ni imel statusa samozaposlenega celotno davčno leto (ki je praviloma enako koledarskemu letu, v kolikor ga ne spremenimo), je potrebno dosežen dobiček preračunati na letno osnovo. Izračun pomeni, da se dobiček iz obdobja, ko je oseba imela status, preračuna tudi na obdobja (mesece), ko oseba ni imela statusa, pri čemer se predvideva, da je mesečni dobiček enak.

Če bi tako imeli status samozaposlenega en mesec (le december) in bi takrat imeli 10.000,00 EUR prihodkov, osnova za obračun akontacije prihodnje leto ni 10.000,00 EUR, ampak je potrebno ta dobiček preračunati na letno osnovo, to je 10.000,00 EUR x 12 mesecev = 120.000,00 EUR. Predvideva se namreč, da samozaposleni posluje vse mesece (v povprečju) enako.

Če bi tako status samozaposlenega trajal tri mesece (oktober–december) in bi v tem obdobju imeli 10.000,00 EUR prihodkov, osnova za obračun akontacije prihodnje leto ni 10.000,00 EUR, ampak je potrebno ta dobiček preračunati na letno osnovo, to je 3.333,33 EUR (mesečno povprečje teh treh mesecev delovanja) x 12 mesecev = 40.000,00 EUR.

V omenjenih primerih se tako akontacija obračuna glede na predviden dobiček, ki je 120.000,00 EUR oz. 40.000,00 EUR.

V kolikor takšen izračun ne odraža dejanskega stanja in je dejanski dobiček nižji, se bo to odražalo pri naslednjem obračunu dohodnine. Ker so bile akontacije plačane glede na predviden visok dobiček, ta pa je bil dejansko nižji, bomo dobili del dohodnine vrnjen. Če bi bil dobiček še višji, pa bi dohodnino morali doplačati. V vsakem primeru pa bi novo izračunan dobiček ponovno predstavljal novo osnovo za izračun akontacije za prihodnje leto.

V kolikor so razlike velike, ni potrebno čakati do naslednjega davčnega obračuna, saj se lahko akontacija dohodnine spremni tudi med letom. Če se davčna osnova za tekoče davčno leto razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno leto, lahko namreč zahtevamo spremembo višine predhodne akontacije. V kolikor DURS ugotovi, da višina predhodne akontacije res ne ustreza pričakovani davčni osnovi tekočega davčnega leta, z odločbo določi novo višino predhodne akontacije (299 . člen Zakona o davčnem postopku – ZDavP - 2).

2.4. Sklepno

Če torej povzamemo: dohodnina se vedno plača glede na dobiček, ki ga izkažemo v davčnem obračunu oziroma v izračunu dohodnine, pri čemer se pri tem lahko upošteva dejanske ali normirane odhodke.

V kolikor oseba postane samozaposleni konec leta in takrat prejme določene dohodke (zaslužek, subvencije za samozaposlitev, itd..) in uveljavlja normirane dohodke, se le-ti odštejejo od celotnih dohodkov, razlika pa je obdavčena z dohodnino. Na višino akontacije prihodnje leto, to ne vpliva. V kolikor smo v tistem obdobju imeli višje dejanske odhodke, kot pa so priznani normirani (in smo to pričakovali vnaprej) je bolj smiselno voditi knjige in si s tem znižati davčno osnovo. Pri tem seveda upoštevajmo tudi, da samo vodenje knjig lahko predstavlja dodatne stroške s samim računovodstvom.

Če pa samozaposleni vodi poslovne knjige in uveljavlja dejanske odhodke, se mu bo izkazan dobiček odseval v akontaciji dohodnine prihodnje leto in sicer preračunan na celotno leto. V kolikor bi bili kasneje dejanski dohodki nižji (in s tem nižji dobiček), je možno zaprositi med letom za znižanje akontacije dohodnine. Končen obračun dohodnine pa bo sicer še vedno odvisen od dejanskega dobička ob koncu leta.

3. Plačilo obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za samozaposlene v kulturi

Samozaposleni v kulturi so, enako kot ostali samozaposleni, zavezani tudi k plačevanju obveznih prispevkov za pokojninsko, invalidsko, zdravstveno in druga zavarovanja.

Plačilo obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se odmeri glede na dobiček zavarovanca, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje (207. in 209. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-1).

3.1. Izračun višine prispevkov

Podrobnejše določbe o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove določa Pravilnik o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove. Ta določa, da se samozaposlenim, ki se jim davčna obveznost obračunava z upoštevanjem normiranih stroškov, določi na podlagi zadnje odločbe o odmeri dohodnine, tako da se od dohodkov odštejejo normirani odhodki. Pri takem izračunu dobička se ne upoštevajo prispevki za socialno varnost, kar pomeni, da se jih ne šteje kot odhodke. V kolikor pa samozaposlenemu prispevke za socialno varnost plačuje država, je situacija enaka, saj se ti se ti prištejejo k razliki med odhodki in normiranimi odhodki (5. člen omenjenega Pravilnika). Prispevki se za namene obračuna osnove za odmero prispevkov ne upoštevajo kot priznan odhodek.

V primeru, da samozaposleni vodi knjige in ugotavlja davčno obveznost z dejanskimi odhodki velja podobno – osnova za obračun prispevkov je izkazan dobiček v preteklem letu, pri katerem se ne upošteva prispevkov za socialno varnost (1. člen zgoraj omenjenega Pravilnika).

Tako izračunana razlika (torej odhodki, zmanjšani za odhodke in povečani za plačane prispevke) pomeni osnovo za obračun obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v prihodnjem letu. Glede na višino tako dosežene osnove, se odmerijo prispevki v odstotku od minimalne ali povprečne plače (glej 1. odst. 209. člena ZPIZ-1).

V primeru, da se tako izračunan dobiček ne nanaša na celotno davčno leto (ker se je samozaposleni vpisal v razvid med letom), se takšen dobiček preračuna na celotno letno raven (4. člen zgoraj omenjenega Pravilnika), pri čemer se šteje, da bi imel samozaposleni enak dobiček celotno davčno leto, kot ga je imel v obdobju, kot je bil registriran. Za obdobje v katerem je samozaposleni bil vpisan v register, se tako izračuna povprečni mesečni dobiček, ta pa se nato pomnoži z 12.

Če bi tako imeli status samozaposlenega en mesec (le december) in bi takrat imeli 10.000 EUR prihodkov, osnova za obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni 10.000 EUR, ampak je potrebno ta dobiček preračunati na letno osnovo, to je 10.000 EUR x 12 mesecev = 120.000,00 EUR. Pri tem domnevajmo, da prispevki niso bili šteti med odhodke.

Če bi tako imeli status samozaposlenega tri mesece (oktober - december) in bi takrat imeli 10.000 EUR prihodkov, osnova za obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje akontacije prihodnje leto ni 10.000 EUR, ampak je potrebno ta dobiček preračunati na letno osnovo, to je 3.333,33 EUR (mesečno povprečje v obdobju, ko smo imeli status) x 12 mesecev = 40.000,00 EUR. Pri tem domnevajmo, da prispevki niso bili šteti med odhodke.

V omenjenih primerih se tako prispevki plačujejo glede na izračunan pretekli dobiček, ki je 120.000,00 EUR oz. 40.000,00 EUR.

Tudi v vašem primeru je prišlo do izračuna letnega dobička na podlagi dobička enega meseca. Ker ste v decembru imeli dobiček 8.000,00 EUR, se je ta preračunal na celotno leto, to je 8.000,00 EUR x 12 mesecev = 96.000,00 EUR, in ste bili tako razvrščeni v najvišji razred za plačevanje prispevkov. Štelo se namreč je, da bi celotno leto v povprečju poslovali enako kot decembra, ko ste status imeli.

3.2. Sprememba višine prispevkov

Tako izračunani prispevki se plačujejo, dokler se samozaposlenemu na novo ne obračunajo prispevki. To bo možno šele ob naslednjem davčnem obračunu oziroma izračunu dohodnine prihodnje leto. Izjema od tega je situacija, ko se samozaposleni odloči, da bo sam plačeval višje prispevke (npr. zaradi želje po višji pokojnini) ali pa če samozaposleni sam ugotovi, da izračunana davčna osnova ne ustreza pričakovanemu poslovnemu izidu v tekočem letu.

Samozaposleni se tako ne more sam odločiti, da bi plačeval nižje prispevke, lahko pa se odloči za višje. Nižje prispevke pa se mu lahko odmeri samo na njegovo zahtevo, in sicer (1) če njegova zavarovalna osnova ne ustreza dejanskim pričakovanim poslovnim izidom in če (2) bi plačevanje prispevkov ogrozilo njegovo nadaljnje poslovanje.

Za znižanje teh osnov je tako potrebno izpolniti oba pogoja, ki ju podrobneje določa Sklep o kriterijih in merilih za znižanje zavarovalne osnove za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Na njegovi podlagi ZPIZ dopusti znižanje zavarovalne osnove za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če samozaposleni izkaže bistveno poslabšanje tekočega in pričakovanega poslovnega izida zaradi razlogov, na katere ni mogel vplivati in če je takšno pričakovanje dolgoročno (2. člen Sklepa).

Pri tem se šteje, da samozaposlen na pričakovani poslabšani poslovni izid ni mogel vplivati, če je vzrok za spremembo poslovnega izida stečaj ali prisilna poravnava njegovega bistvenega poslovnega partnerja, naravne nesreče, daljša bolezen in podobno. Po drugi strani se pri presoji ne upoštevajo neporavnane davčne obveznosti, lastne poslovne odločitve, vlaganja in drugo (glej 3. in 4. člen zgoraj omenjenega Sklepa).

Prav tako je potrebno izkazati nadaljnjo dolgoročno ogroženost poslovanja, ki se presoja:

a) glede na negativen tekoči in pričakovan poslovni izid
b) in če dohodki dolgoročno presegajo prihodke najmanj za znesek razlike med predpisanim prispevkom glede na pretekli dobiček in morebitno znižano osnovo.

ZPIZ tako samozaposlenemu zniža višino obveznih prispevkov le, če ta izkaže, da ni kriv za poslabšanje svojega poslovnega izida ter da je to poslabšanje dolgoročno. Sklep izrecno ne določa, da je podlaga za znižanje lahko zgolj slabši poslovni izid oziroma nižji dohodki. V tem primeru tako sistem ni enak kot pri znižanju akontacije dohodnine, saj tam zadošča, da pričakovani prihodki ne ustrezajo predvidenim.

3.3. Sklepno

Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se tako, podobno kot akontacija dohodnine pri samozaposlenih, ki vodijo knjige, obračunajo glede na izkazan dobiček v preteklem letu. Bistvena razlika pri tem je, da se dohodnina ob koncu davčnega leta poračuna in v kolikor dobiček ni takšen, kot je bil predviden, se akontacije vrnejo. To pa ne velja za obvezne prispevke, saj se ti le obračunajo za naslednje leto, morebitni nižji dobiček pa ne pomeni, da se obračunani prispevki samozaposlenemu vrnejo. Prav tako samozaposleni z višjim dobičkom prispevkov ne doplačujejo za nazaj, ampak so ti višji le za naprej.

Tako je zelo pomembno, kakšen dobiček izkazuje samozaposleni v preteklem letu, saj so od tega odvisni obvezni prispevki v celotnem prihodnjem letu. V kolikor se samozaposleni vpiše v razvid med letom ali konec leta, naj bo pozoren na kakšen način bi lahko izkazal najnižji dobiček – z normiranimi ali dejanskimi stroški, saj bodo od tega odvisne tako akontacije dohodnine (če vodi knjige) kot tudi višine mesečnih obveznih prispevkov.

Višino obveznih prispevkov je med letom sicer možno znižati, a so pogoji za to dokaj strogi – zgolj nižji prihodki od predvidenih pri tem ne zadoščajo. Samozaposleni mora namreč izkazati, da je poslabšan tako njegov tekoči kot prihodnji obseg poslovanja, da je to poslabšanje dolgoročno ter da ni posledica njegovih (slabih) poslovnih odločitev.

4. Naraščanje obveznosti

Višina prispevkov se obračuna praviloma enkrat letno, in sicer ob davčnem obračunu oziroma pri obračunu dohodnine. Takšna obveznost tako velja vse leto, dokler se prispevki ne obračunajo na novo ob novem davčnem obračunu ali obračunu dohodnine.

Ker ste v vašem primeru ZPIZ že zaprosili za znižanje osnove, pa je bila prošnja zavrnjena, to pomeni, da prispevki ostajajo enako visoki do naslednjega izračuna. Istočasno to pomeni, da ste jih kot samozaposleni dolžni plačevati vsak mesec, in sicer ne glede na poslovni izid.

Edina možnost, da se prekine plačevanje prispevkov, je, da se iz registra samozaposlenih izbrišete (s tem se obveznost plačevanja prispevkov iz tega naslova prekine) ali pa da zaprosite vsaj za mirovanje svojega statusa.

Mirovanje je sicer na podlagi Uredbe o samozaposlenih v kulturi predvideno za primere študija, zaposlitve za določen čas, začasnega odhoda v tujino, zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskih članov ali starševskega dopusta (18. člen). Previsoka obveznost plačevanja prispevkov kot taka naj ne bi bila razlog za mirovanje statusa samozaposlenega.

V primeru izbrisa iz registra (ali mirovanja) bi prekinili naraščanje prispevkov za naprej, ne bi pa to vplivalo na obveznost plačila prispevkov za nazaj (torej za mesece, v katerih so prispevki že zapadli). Hkrati seveda ta rešitev pomeni, da kot samozaposleni ne morete več nastopati na trgu.

Za že zapadle obveznosti tako ostane le še možnost odpisa, odloga ali obročnega plačevanja. Na podlagi Sklepa o določitvi kriterijev za odpis, delni odpis, odlog ter obročno odplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vodi postopke odpisa prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje DURS, in sicer po postopku, ki velja za odpis davka. DURS pri obravnavi takšne prošnje presoja celotno premoženje in prihodke prosilca (samozaposlenega) in njegovih morebitnih družinskih članov (glej sedmi del Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku).

Vprašanja in odgovori | Pravno obvestilo



 



O PRIROČNIKU | OKROŽNICA | BAZA | POVEZAVE | FORUM | ENGLISH
ORGANIZACIJA | DEJAVNOST | FINANCE
Vprašanja in odgovori
| Brezplačno pravno svetovanje
www.artservis.org | info@artservis.org |
SCCA-Ljubljana | Evrokultura