www.artservis.org | info@artservis.org

SCCA-Ljubljana | Evrokultura

O PRIROČNIKU OKROŽNICA BAZA POVEZAVE FORUM ENGLISH

| ORGANIZACIJA | DEJAVNOST | FINANCE | Vprašanja in odgovori |

ORGANIZACIJA
-Nadomestilo v primeru bolezni, nege, poškodbe
-Registriranje medija in statut
-Delo na črno
-Mesečno obvestilo o prispevkih
-Različne oblike registracij
-Status samozaposlenega v kulturi
-Kombinacija samozaposlitve in zaposlitve
-Kako zaposliti delavca?
-Obdavčitev za kulturo
-Normirani stroški in poslovne knjige
-Poslovni račun za samozaposlene
-Obveznosti za društvo
-Prispevki za socialno varnost

DEJAVNOST
-Plakatiranje v MOL
-Brezplačna domena .si
-Knjižnično nadomestilo
-Informacijska podpora o EU
-Roki za pritožbe
-Status "javni interes na področju kulture
-Zastopniki za kulturo
-Prijava javne prireditve
-Pridobitev vabilnega pisma za tujce
-Izvoz ali iznos umetnin
-Ravnanje z osebnimi podatki
-Prijava patenta v RS
-Copyleft
-Creative Commons
-Delo v NVO

FINANCE
-Množično financiranje s pomočjo interneta
-Cenzusi za samozaposlene v kulturi
-Obračunavanje DDV pri samozaposlenih v kulturi
-Subvencija za samozaposlitev
-Izenačena davčna stopnja za vse nosilce knjig
-Sledna pravica
-Kako pridobivati finančna sredstva?
-Avtorska pogodba
-Podjemna pogodba
-Pogodba o poslovnem sodelovanju
-Donatorstvo in sponzorstvo v Sloveniji
-Davčna številka za tujce
-Izstavljanje računa za opravljeno storitev za samozaposlene
-Napoved dohodnine za samozaposlene

Vprašanja in odgovori

Vprašanja in odgovori

Opredelitev profitne dejavnosti v statutu zavoda
27.6.2011

Vprašanje:

Ali lahko v statutu zavoda opredelimo našo dejavnost kot profitno? Izvajamo gledališke predstave za vrtce in šole. Na kakšen način lahko v našem statutu napišemo, da bomo presežek nad prihodki in odhodki razdelili kot honorar igralcem, ki igrajo predstave? Ali je to sploh možno? Zasledila sem, da v 18. členu o zavodih zavod lahko opravlja gospodarsko dejavnost.

Odgovor:

Uvodoma želimo pojasniti, da se zavodi lahko ustanovijo (tudi) za opravljanje dejavnosti kulture, če cilj opravljanja te dejavnosti ni pridobivanje dobička (drugi odstavek 1. člena Zakona o zavodih – ZZ).

Osnovni namen kulturnega zavoda tako ne more biti izvajanje izključno pridobitne (gospodarske) dejavnosti in pridobivanje dobička, ampak kaj drugega – npr. spodbujanje kulturnega razvoja, zagotavljanje kulturnih dobrin, dvig kulturne zavesti in podobno. Takšno opredelitev namena je smiselno opredeliti tudi v ustanovitvenem aktu zavoda.

V kolikor je namen ustanoviteljev drugačen – to je izključno pridobivanje dobička, potem bi bila primernejša oblika pravne osebe kakšna od oblik gospodarskih družb (npr. d.o.o., d.n.o. in podobno).

Za doseganja zgoraj opisanega namena lahko zavod izvaja različne dejavnosti, ki jih prav tako opredeli v svojem ustanovitvenem aktu (to so »osnovne dejavnosti, za katere je zavod sploh ustanovljen«). V konkretnem primeru bi to lahko bile dejavnosti umetniškega ustvarjanja, poustvarjanja, prirejanje kulturnih prireditev, založništvo in podobno. Te dejavnosti so lahko tako nepridobitne, kot tudi pridobitne (to so tiste, ki se opravljajo odplačno in se za njihovo storitev izstavi račun).

Kot že sami ugotavljate, pa pri izvajanju pridobitnih (gospodarskih) dejavnostih velja še dodatna omejitev, da mora biti ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen (drugi odst. 18. člena ZZ). Zgoraj opisane »osnovne dejavnost« se tako lahko izvaja na pridobiten (gospodarski) namen, če prispevajo k osnovnemu namenu zavoda, kar bo v zgornjem primeru veljalo že samo po sebi – kulturna prireditev bo namreč, četudi odplačna, prispevala k zagotavljanju kulturnih dobrin ali k dvigu kulturne zavesti ljudi.

Poleg takšnih »osnovnih dejavnosti« pa lahko zavod opravlja tudi druge pridobitne (gospodarske) dejavnosti, če te prispevajo k samemu izvajanju »osnovnih dejavnosti«. Zakon tako zavodu omogoča tudi izvajanje nekih drugih (»dodatnih«) dejavnosti, a pod omenjenim pogojem.

Primer bi bila dejavnost trgovine, ki sama po sebi ne prispeva k kulturnem razvoju, če pa bi zavod prodajal npr. umetniške izdelke, pa bi že lahko zagovarjali tezo, da ta dejavnost prispeva tudi h kulturnemu razvoju in bi jo tako zavod lahko izvajal. Drugi primer bi npr. bila gostinska dejavnost, ki načeloma nima nič s kulturnim razvojem (kar je namen kulturnega zavoda), a jo zavod na podlagi 18. člena ZZ lahko vseeno izvaja, saj lahko točenje pijač na kulturni prireditvi (npr. koncertu) bistveno pripomore k (boljšemu) izvajanju same »osnovne« dejavnosti, to je organizaciji kulturnih prireditev. Omenjen člen je tako potrebno razumeti kot kriterij po katerem se presoja katere pridobitne dejavnosti lahko zavod še izvaja, poleg tistih, za katere je bil že v osnovi ustanovljen.

Obraten primer bi npr. bila dejavnost izvajanja stikov z javnostjo. Takšne dejavnosti kulturni zavod načeloma ne bi mogel registrirati, saj ta dejavnost v ničemer ne bi prispevala k namenu oziroma »osnovnim dejavnostim« kulturnega zavoda.

Glede delitve presežka med igralce pa velja sledeče: zavodi so načeloma neprofitne pravne osebe in tako svojih presežkov prihodkov nad odhodki ne delijo med svoje ustanovitelje ali delavce, ampak ga porabijo za opravljanje in razvoj svojih dejavnosti. ZZ sicer omogoča tudi drugače, saj dopušča, da akt o ustanovitvi določi tudi drugačno uporabo presežka (drugi odst. 48. člena ZZ) in bi ta tako lahko določil tudi neposredno delitev med (so)delavce ali ustanovitelje zavoda. Takšen profitni zavod bi se tako povsem približal gospodarskih družbam (ki presežke/dobičke) delijo že na podlagi zakona, in ga ne bi mogli šteti za nevladno organizacijo. Takšna delitev je tako na podlagi zakona možna, upoštevajte pa zgornje pomisleke glede same opredelitve takšnega zavoda.

Kot že rečeno, zavodi uporabljajo svoje presežke (praviloma) za opravljanje svoje dejavnosti in njen razvoj. V kolikor bi tako zavod z igralci imel sklenjene ustrezne avtorske pogodbe in bi jim na tej podlagi izplačeval honorarje za njihovo delo za zavod, potem lahko rečemo, da se sredstva zavoda porabljajo za izvajanje njegove dejavnosti. Takšnega izplačila (na podlagi avtorske pogodbe in za opravljeno delo) ne bi šlo šteti za delitev presežka in bi takšen zavod bil še vedno neprofiten. V takem primeru je tako povsem možno, da zavod svoje delavce plača za delo, ki so ga opravili zanj, sam pa za svojo storitev izstavi račun naročniku. V takem primeru ima namreč avtor pravico do honorarja na podlagi avtorske pogodbe (torej za svoje delo) in ne pravice do dela presežka. Takšno pravico bi namreč imel tudi v primeru, če zavod presežka niti ne bi ustvaril.

Vprašanja in odgovori | Pravno obvestilo



 



O PRIROČNIKU | OKROŽNICA | BAZA | POVEZAVE | FORUM | ENGLISH
ORGANIZACIJA | DEJAVNOST | FINANCE
Vprašanja in odgovori
| Brezplačno pravno svetovanje
www.artservis.org | info@artservis.org |
SCCA-Ljubljana | Evrokultura