www.artservis.org | info@artservis.org

SCCA-Ljubljana | Evrokultura

O PRIROČNIKU OKROŽNICA BAZA POVEZAVE FORUM ENGLISH

| ORGANIZACIJA | DEJAVNOST | FINANCE | Vprašanja in odgovori |

ORGANIZACIJA
-Nadomestilo v primeru bolezni, nege, poškodbe
-Registriranje medija in statut
-Delo na črno
-Mesečno obvestilo o prispevkih
-Različne oblike registracij
-Status samozaposlenega v kulturi
-Kombinacija samozaposlitve in zaposlitve
-Kako zaposliti delavca?
-Obdavčitev za kulturo
-Normirani stroški in poslovne knjige
-Poslovni račun za samozaposlene
-Obveznosti za društvo
-Prispevki za socialno varnost

DEJAVNOST
-Plakatiranje v MOL
-Brezplačna domena .si
-Knjižnično nadomestilo
-Informacijska podpora o EU
-Roki za pritožbe
-Status "javni interes na področju kulture
-Zastopniki za kulturo
-Prijava javne prireditve
-Pridobitev vabilnega pisma za tujce
-Izvoz ali iznos umetnin
-Ravnanje z osebnimi podatki
-Prijava patenta v RS
-Copyleft
-Creative Commons
-Delo v NVO

FINANCE
-Množično financiranje s pomočjo interneta
-Cenzusi za samozaposlene v kulturi
-Obračunavanje DDV pri samozaposlenih v kulturi
-Subvencija za samozaposlitev
-Izenačena davčna stopnja za vse nosilce knjig
-Sledna pravica
-Kako pridobivati finančna sredstva?
-Avtorska pogodba
-Podjemna pogodba
-Pogodba o poslovnem sodelovanju
-Donatorstvo in sponzorstvo v Sloveniji
-Davčna številka za tujce
-Izstavljanje računa za opravljeno storitev za samozaposlene
-Napoved dohodnine za samozaposlene

Vprašanja in odgovori

Vprašanja in odgovori

V dilemi glede zavarovalnih osnov zaradi trditev DURS-a
12.1.2012

Vprašanje:

Imam status samozaposlene v kulturi in država mi plačuje prispevke za socialno varnost v višini 60% povprečne bruto plače (2. plačilni razred). Na temo izračuna zavarovalne osnove, na podlagi katere se določi razred za višino plačila obveznih prispevkov, se informacije o načinu izračuna pri različnih referentih DURS med seboj razlikujejo.


Nekateri referenti zanikajo tudi podatke, ki so objavljeni na vaši strani.

Kolegi, ki imamo enak status in pravice, smo iz strani DURS-a obravnavani različno. Nekateri si morajo na zahtevo DURSa prispevke doplačevati, drugi z enakim bruto dohodkom pa ne. Očitno je to odvisno od referenta in izracuna osnove, zato me zanima, kaj v resnici drži.

Na Artservisu trdite takole:
dohodek - (minus) normirani stroški + (plus) prispevki za socialno varnost, plačani s strani države = zavarovalna osnova.

PRVA verzija DURS: enaka kot vaša.

DRUGA verzija DURS: dohodek - (minus) normirani stroški + (plus) prispevki za socialno varnost, plačani s strani države, - (minus) normirani stroški = zavarovalna osnova.

TRETJA verzija DURS: dohodek - (minus) normirani stroški = zavarovalna osnova.

Je vaša varianta pravilna in pomeni, da samo na DURS niso usklajeni? Poleg tega prosim še za potrditev, če vaše navedbe oz. postavke v "formuli" razumem pravilno: dohodek je bruto dohodek in normirani stroški se odštejejo v višini 25%?

Odgovor:

Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo - ZUJIKu daje samozaposlenim na področju kulture možnost, da pridobijo pravico do plačevanja prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, če izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje (npr. da njihovo delo pomeni izjemen kulturni prispevek v zadnjih treh letih).V takem primeru lahko samozaposleni na kulturi Ministrstvo za kulturo zaprosi, da zanj plačuje prispevke za obvezna zavarovanja za socialno varnost. Več o tej pravici in postopku pridobitve najdete v prispevku Prispevki za socialno varnost za samozaposlene.

Poseben kriterij pri presoji ali samozaposleni lahko takšno pravico pridobi, je tudi njegov premoženjski položaj. Samozaposleni na kulturi namreč lahko uveljavlja to pravico v tekočem letu le, če mu njegov dohodkovni položaj ne zagotavlja normalnih pogojev za delo (prvi odst. 85. člena ZUJIK). Dohodkovni cenzus, ki ga samozaposleni v takšnem primeru ne sme preseči, je enak vsoti 12 bruto plač v preteklem koledarskem letu, pri čemer se kot plačo vzame osnovno plačo za 35. plačni razred iz plačne lestvice v javnem sektorju po zakonu, ki ureja sistem plač v javnem sektorju (prvi odst. 13. člena Uredbe o samozaposlenih v kulturi.)

Način izračuna ali samozaposleni presega zgoraj omenjeni cenzus za pridobitev pravice do plačevanja prispevkom, se ugotavlja za vsako tekoče leto posebej in sicer na podlagi povprečja dohodkov iz preteklih zadnjih treh let. Dohodek se ugotavlja na podlagi odločb o odmeri dohodnine oziroma davčnih obračunov akontacij dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki so bili podlaga za odločbo o odmeri dohodnine, in drugih davčnih odločb ter podatkov iz obračunov davčnega odtegljaja za pretekla zadnja tri leta (drugi odst. 85. člen ZUJIK). Podlaga za izračun dohodka so tako predvsem davčne odločbe o odmeri dohodnine oziroma obračuni davkov od dohodka.

Pri tem pa se kot dohodek, ki se všteva v cenzus za pridobitev pravice do plačevanja prispevkov s strani države, od dohodkov iz zgornjih odločb odštejejo (tretji odst. 85. člena ZUJIK):
- obračunani obvezni prispevki za socialno varnost, ki jih je samozaposleni plačal sam,
- obračunani obvezni prispevki za socialno varnost, plačani iz državnega proračuna za samozaposlene, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, če so bili navedeni prispevki vključeni kot prihodki v davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti,
- zneski dohodkov, ki jih je samozaposleni prejel iz naslova delovnih štipendij ministrstva, pristojnega za kulturo, Javne agencije za knjigo, delovnih štipendij iz naslova knjižničnega nadomestila ter drugih primerljivih umetniških štipendij, namenjenih spodbujanju ustvarjanja na področjih, ki jih določa 4. člen ZUJIK in jih podeljujejo domače ali tuje organizacije, ter
- dohodki iz naslova nagrad na področju kulture. Omenjeni izračun se uporablja izključno za namene odločanja o tem ali samozaposlenemu pripade pravice do plačevanja obveznih prispevkov iz državnega proračuna in se ne uporablja za davčne namene ali za namene obračuna obveznih prispevkov.

Samozaposlenim, ki pridobi pravico do plačila obveznih prispevkov iz proračuna, se ti prispevki plačujejo od t.i. najnižje pokojninske osnove (prvi odst. 83. člena ZUJIK).

Ne glede na pridobitev pravice do plačila obveznih prispevkov iz proračuna, je vsak samozaposleni zavezan k plačevanju obveznih prispevkov za socialno varnost že zaradi svojega statusa samozaposlenega, to je kot osebe, ki na trgu samostojno opravlja neko dejavnost. V kolikor zgoraj omenjene pravice ne pridobi, mora seveda prispevke plačevati sam. V kolikor pa pravico do plačevanja prispevkov dobi, prispevke zanj plačuje Ministrstvo za kulturo, pri čemer se lahko zgodi, da je njegova obveznost plačevanja prispevkov višja od višine prispevkov, ki jih zanj plačuje ministrstvo. V takem primeru mora samozaposleni v kulturi obvezne prispevke doplačati sam – torej kljub temu, da ima pravico do plačila prispevkov iz proračuna, mora del obveznih prispevkov plačati še sam.

Razlog za takšno situacijo je v tem, da se pravico do plačila prispevkov iz proračuna pridobi (med drugim tudi), če prihodki samozaposlenega ne presegajo vsote 12 bruto plač v preteklem koledarskem letu, pri čemer se kot plačo vzame osnovno plačo za 35 plačni razred v javnem sektorju. V letu 2011 je ta meja znašala 21.605,70 EUR (vir: Ministrstvo za kulturo: Pridobitev pravice za plačilo prispevkov za socialno zavarovanje).

Višina obveznih prispevkov, ki jih mora samozaposleni plačevati (ne glede na pridobljeno zgornjo pravico) je odvisna od dobička samozaposlenega in višine minimalne ali povprečne plače v Republiki Sloveniji. V kolikor osnova za izračun prispevkov (več o izračunu te zavarovalne osnove v nadaljevanju) ne preseže minimalne letne plače, se obvezni prispevki obračunajo od minimalne plače. Če je zavarovalna osnova med minimalno letno plačo in povprečno letno plačo, se prispevki odmerijo od 60% povprečne plače v predpreteklem mesecu. Če je zavarovalna osnova med povprečno letno plačo in enoinpolkratno letno povprečno plačo, se prispevki odmerijo od 90% povprečne plače v predpreteklem mesecu in podobno (razrede podrobneje določa 209. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-1).

Če omenjene razrede prevedemo v konkretne številke, se izkaže sledeče: V mesecu decembru 2011 se prispevki odmerijo od minimalne plače, v kolikor zavarovalna osnova samozaposlenega ne presega 8.536,36 EUR (minimalna letna plača). Če je njegova zavarovalna osnova med 8.536,36 EUR (minimalna letna plača) in 17.938,56 EUR (povprečna letna plača), se prispevki odmerijo od 60% povprečne plače v predpreteklem mesecu. Če je njegova zavarovalna osnova med 17.938,56 EUR (povprečna letna plača) in 26.907,84 EUR (enainpolkratnik povprečne letne plače), se prispevki odmerijo od 90% povprečne plače predpreteklem mesecu. Podrobnejše podatke najdete na spletni strani Davčne uprave Republike Slovenije (DURS): plačevanje prispevkov.

Če to primerjajmo z zgornjim cenzusom, ki velja za pridobitev pravice do plačevanja prispevkov, vidimo, da so lahko dohodki samozaposlenega npr. 21.000,00 EUR in bo ta še vedno lahko imel pravico do plačevanja prispevkov (ker bo pod cenzusom 21.605,70 EUR). Hkrati njegovo obveznost plačevanja prispevkov predstavljajo prispevki, odmerjeni od 90% povprečne plače v predpreteklem mesecu (sodi namreč v razred med 17.938,56 EUR in 26.907,84). V kolikor ima takšen samozaposleni pravico do plačevanja prispevkov iz proračuna, mu prispevke plačuje ministrstvo, a le od najnižje pokojninske osnove (prvi odst. 83. člena ZUJIK). Najnižjo pokojninsko osnovo določa Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (prvi odst. 48. člena ZPIZ-1).

Decembra 2011 je najnižja pokojninska osnova znašala 852,40 EUR in od tega zneska je ministrstvo plačalo prispevke tistemu samozaposlenemu v kulturi, ki je to pravico imel (podatke o najnižji pokojninski osnovi za ostale mesece najdete na spletni strani DURS: najnižja pokojninska osnova.

V kolikor je obveznost samozaposlenega, glede na zgoraj navedeno zaradi zavarovalne osnove višja (in bi zato moral plačati prispevke od 90% povprečne plače predpreteklem mesecu – to je decembra 2011 od 1.359,40 EUR), mora razliko obračunanih prispevkov plačati sam.

Primeroma lahko navedemo še primer z nekoliko nižjo zavarovalno osnovo. Če ima samozaposleni glede na zgornje podatke zavarovalno osnovo za odmero prispevkov 15.000,00 EUR (torej med 8.536,36 EUR in 17.938,56 EUR), se njegovi prispevki obračunajo od 60% povprečne plače v predpreteklem mesecu. Znesek takšne povprečne plače znaša decembra 2011 906,26 EUR, kar je še vedno več kot plačilo od najnižje pokojninske osnove (852,40 EUR). Tudi v tem primeru bi samozaposleni moral del prispevkov doplačati sam. V kolikor pa bi njegova obveznost bila nižja od obračuna od najnižje pokojninske osnove, pa doplačilo seveda ne bi bilo potrebno – praktično gledano, bi to veljalo za samozaposlene, katerih zavarovalna osnova je nižja od minimalne letne plače.

Morebitna obveznost doplačila prispevkov je tako posledica razlike med višino obveznosti, ki jo ima samozaposleni glede na svoj status in višino prispevkov, ki jih plača država. Ti so namreč lahko nižji, kot znaša siceršnja obveznost posameznika. Država namreč krije te prispevke le do določene višine, ne pa celotno obveznost.

Ob takšnih obveznosti za doplačilu obveznih prispevkov se zastavi vprašanje o tem, na kakšen način izračunati svojo zavarovalno osnovo, ki bo nato podlaga za podatek o višini obveznih prispevkov. Ob primerjavi s plačanimi prispevki s strani države je nato šele možno ugotoviti, ali je doplačilo potrebno ali ne. Če bo ta obveznost presegala višino (že) plačanih prispevkov s strani ministrstva, je prispevke potrebno doplačati, sicer pa ne. Kot sami navajate v vprašanju, ste pri tem naleteli na različne prakse DURS o tem kako naj samozaposleni svojo zavarovalno osnovo, za potrebe doplačila, izračunajo.

Za pojasnila smo se na DURS obrnili tudi sami in njihov odgovor v celoti tudi objavljamo:
Pojasnilo DURS - Določitev zavarovalne osnove za samozaposlene

Pojasnilo navaja, da se zavarovalna osnova določi na podlagi 209. člena ZPIZ-1, ki določa, da osnova določi glede na dosežen dobiček zavarovanca, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih, skladno z zakonom, ki ureja dohodnino. Na podlagi tega bi tako poenostavljena formula bila:

Dobiček (prihodki – odhodki) + Obračunani prispevki = Zavarovalna osnova.

Vendar pa je pri tem potrebno upoštevati tudi na kakšen način samozaposleni izkazujejo svojo davčno osnovo – ali na podlagi normiranih stroškov ali na podlagi dejanskih stroškov (več o tem najdete na spletni strani DURS: Splošno pojasnilo o ugotavljanju davčne osnove).

1. Za samozaposlene v kulturi, ki svojo davčno osnovo izkazujejo na podlagi dejanskih stroškov (torej vodijo knjige) velja, da se njihova zavarovalna osnova določi na podlagi zadnjega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, pri čemer se ne upošteva prispevkov za socialno varnost ter (morebitnih) znižanj in zvišanj davčne osnove. Drugače povedano, formula je v tem primeru sledeča:

Davčno priznani prihodki – Davčno priznani odhodki + Znesek vseh prispevkov za socialno varstvo = Zavarovalna osnova.

Pri tem se v znesek vseh prispevkov vštevajo celotni obračunani prispevki in se ne razlikuje ali jih je plačalo ministrstvo ali samozaposleni sam, ali pa vsak delno. Posebej velja izpostaviti, da v kolikor samozaposleni ne izkazuje dobička, je njegova zavarovalna osnova potem enaka znesku vseh prispevkov za socialno varstvo.

2. Za samozaposlene, ki svojo davčno osnovo izkazujejo na podlagi normiranih stroškov (so torej »normiranci«) pa velja drugače. Njihova zavarovalna osnova se določi na podlagi zadnje odločbe o odmeri dohodnine, pa tudi podatka o vplačanih prispevkih s strani države. V tem primeru se od izkazanih dohodkov odštejejo normirani stroški, ter prištejejo prispevki za socialno varnost, plačani s strani države. Prispevke, ki jih samozaposleni plačuje sam, pa se pri izračunu posebej ne obravnava kot odhodke (stroške), saj samozaposleni izkazuje dobiček na podlagi normiranih stroškov, in tako njegovi odhodki (plačilo prispevkov) nimajo vpliva na davčno osnovo in s tem na zavarovalno osnovo – tovrstna plačila (odhodki) so namreč že »zajeti« v normiranih stroških. Drugače povedano, formula je v primeru, da samozaposlenemu prispevke plačuje država sledeča:

Dohodki – Normirani stroški + Prispevki za socialno varstvo, plačani s strani ministrstva = Zavarovalna osnova.

3. Prispevki, ki jih samozaposleni morda sam doplačuje, se pri izračunu ne upoštevajo. V kolikor pa samozaposleni prispevke plačuje v celoti sam, je njegova zavarovalna osnova enaka le razliki med dohodki in normirani stroški in se višina prispevkov pri izračunu prav tako ne upošteva. Če se dobička pri tem ne izkazuje, se prispevki odmerijo od minimalne plače, kot obrazloženo zgoraj (ker bo zavarovalna osnova nižja od letne minimalne plače). Za ta primer, ko samozaposleni prispevke v celoti plačuje sam, je formula izračuna sledeča:

Dohodki – Normirani stroški = Zavarovalna osnova.

Vprašanja in odgovori | Pravno obvestilo



 



O PRIROČNIKU | OKROŽNICA | BAZA | POVEZAVE | FORUM | ENGLISH
ORGANIZACIJA | DEJAVNOST | FINANCE
Vprašanja in odgovori
| Brezplačno pravno svetovanje
www.artservis.org | info@artservis.org |
SCCA-Ljubljana | Evrokultura