www.artservis.org | info@artservis.org

SCCA-Ljubljana | Evrokultura

O PRIROČNIKU OKROŽNICA BAZA POVEZAVE FORUM ENGLISH

| ORGANIZACIJA | DEJAVNOST | FINANCE | Vprašanja in odgovori |

ORGANIZACIJA
-Nadomestilo v primeru bolezni, nege, poškodbe
-Registriranje medija in statut
-Delo na črno
-Mesečno obvestilo o prispevkih
-Različne oblike registracij
-Status samozaposlenega v kulturi
-Kombinacija samozaposlitve in zaposlitve
-Kako zaposliti delavca?
-Obdavčitev za kulturo
-Normirani stroški in poslovne knjige
-Poslovni račun za samozaposlene
-Obveznosti za društvo
-Prispevki za socialno varnost

DEJAVNOST
-Plakatiranje v MOL
-Brezplačna domena .si
-Knjižnično nadomestilo
-Informacijska podpora o EU
-Roki za pritožbe
-Status "javni interes na področju kulture
-Zastopniki za kulturo
-Prijava javne prireditve
-Pridobitev vabilnega pisma za tujce
-Izvoz ali iznos umetnin
-Ravnanje z osebnimi podatki
-Prijava patenta v RS
-Copyleft
-Creative Commons
-Delo v NVO

FINANCE
-Množično financiranje s pomočjo interneta
-Cenzusi za samozaposlene v kulturi
-Obračunavanje DDV pri samozaposlenih v kulturi
-Subvencija za samozaposlitev
-Izenačena davčna stopnja za vse nosilce knjig
-Sledna pravica
-Kako pridobivati finančna sredstva?
-Avtorska pogodba
-Podjemna pogodba
-Pogodba o poslovnem sodelovanju
-Donatorstvo in sponzorstvo v Sloveniji
-Davčna številka za tujce
-Izstavljanje računa za opravljeno storitev za samozaposlene
-Napoved dohodnine za samozaposlene

Vprašanja in odgovori

Vprašanja in odgovori

Kršitev pogodbe o sodelovanju s strani podjetja
19.1.2012

Vprašanje:

Sem samozaposlena v kulturi. Zadnja leta opravljam redno delo za delodajalca, ki mu za plačilo vsak mesec izstavljam račun. Moj status v podjetju je na videz enak redno zaposlenim sodelavcem; vsak dan sem prisotna vsaj 8 ur in skrbim za odgovorne naloge. Delodajalec zame ne plačuje prispevkov socialnega zavarovanja, regresa, dopusta...
Lani sem nastopila porodniški dopust. Pred mojim odhodom sva z delodajalcem podpisala pisni dogovor o nadaljevanju dela pod istimi pogoji po izteku porodniške. V času porodniškega dopusta me je prosil za občasno pomoč in večkrat potrdil dogovor o nadaljnem sodelovanju, začenši januarja 2012.

30. decembra 2011 mi je ponudil sodelovanje, ki je v nasprotju z najinim pisnim dogovorom. V letu 2012 mi ponuja le polovično "delovno obveznost", ki ji pritiče le polovično plačilo. Obenem je pridobil novo osebo, ki opravlja zadolžitve, dodeljene meni, v okviru celotnega delovnega časa.

Zanima me, če delodajalca lahko tožim zaradi kršitve najinega pisnega dogovora. Sporno je verjetno tudi dejstvo, da v podjetju nisem redno zaposlena. Kako lahko ukrepam?

Odgovor:

Kot je razvidno iz vašega vprašanja, imate kot samozaposleni v kulturi (torek kot samostojen poslovni subjekt) z določenim podjetjem sklenjen pisni ali ustni dogovor, da za podjetje proti plačilu opravljate določena dela. Obseg teh del, kot tudi sam način dela (v prostorih delodajalca, verjetno po njegovih navodilih in pod njegovim nadzorom) je zelo podoben zaposlitvi v tem podjetju, čeprav pogodbe o zaposlitvi s tem podjetjem niste nikoli sklenili.

Zaradi vašega načrtovanega odhoda na porodniški dopust, ste se s podjetjem (poslovnim partnerjem) pisno dogovorili, da boste zanj delali osem ur dnevno tudi po prenehanju porodniškega dopusta, do česar pa sedaj ni prišlo. Omenjeno podjetje se namreč sedaj takšnega dogovora ne drži in vam ponuja posel le v polovičnem obsegu.

Glede na navedeno, podjetju tako lahko očitamo, da krši pisni dogovor (pogodbo), saj se je v njem zavezalo, da bo koristilo vaše storitve v obsegu osem ur dnevno. V kolikor se podjetje takšne pogodbene obveznosti ne drži, ne vidimo možnosti, da bi ga v to lahko prisilili, bi pa lahko imeli možnost od njega zahtevati plačilo odškodnine.

Možnost zahtevati plačilo odškodnine je pri tem odvisna od več dejavnikov. Na vas, kot na oškodovancu, je namreč breme, da dokažete vse elemente škode in sicer:
- protipravnost,
- vzročno zvezo med protipravnostjo in nastankom škode in
- višino škode (in sicer premoženjske škode in izgubljenega dobička).

Protipravnosti verjetno ne bi bilo težko dokazati, saj imate pisno pogodbo (o delu za osem ur dnevno), ki se očitno krši. Tudi vzročna zveza med nastalo škodo in kršitvijo pogodbe je dokaj očitna, saj imate zaradi tega nižji dohodek (dobiček). Poleg omenjenega, pa bi morali dokazati tudi višino škode, ki vam je zaradi tega nastala. V zvezi s tem prvi. odst. 243. člena Obligacijskega zakonika - OZ določa, da lahko od dolžnika (v vašem primeru podjetja) zahtevate povračilo navadne škode in izgubljeni dobiček.

Višine škode v takem primeru ne gre enačiti z višino plačila, ki bi ga dobili še za dodatne štiri ure dela, temveč dejanske (premoženjske) škode, ki bi vam nastala zaradi kršitve. Primer takšne škode bi npr. bil strošek, ki sta ga imeli prav zaradi tega, ker ste pričakovali delo za osem ur dnevno, sedaj pa se je za strošek izkazal za nepotrebnega ali pa nek dodaten strošek, ki je nastal prav zaradi zmanjšanja naročila. Drugi del možne odškodnine pa je dobiček (in ne prihodek), ki bi ga kot samozaposleni izkazovali in takšnega posla s podjetjem, v kolikor bi to spoštovalo sklenjen dogovor. Od prihodka za manjkajoče štiri ure bi tako odšteli stroške, ki vam s tem nastajajo (npr. vodenje knjig, potni stroški, del prispevkov, del davkov..), dobiček pa bi predstavljal višino vaše škode. V kolikor bi tako lahko izkazali le dokaj nizek dobiček, bi tudi možna odškodnina bila dokaj nizka.

Ob tem naj omenimo še pravilo, da lahko zahtevate višino zgornje odškodnine (v kolikor so seveda prisotni omenjeni elementi) največ do višine, ki bi jo podjetje ob kršitvi pogodbe moralo pričakovati glede na njemu znana dejstva (prvi odst. 243. člena OZ).

Okoliščina, da pri delodajalcu niste zaposleni, za zgoraj navedeno ni ovira. Ta okoliščina namreč med vama izpostavlja posloven (in ne delovno pravni odnos), ki pravzaprav omogoča, da lahko tudi govorimo o nastali škode zaradi kršitve takega poslovnega razmerja.

Glede na vaše navedbe, pa bi bilo možno trditi tudi, da se je med vami in podjetjem vzpostavilo delovno razmerje, saj kot pravite je vaš položaj enak ostalim zaposlenim v tem primeru. V kolikor bi to držalo, bi od podjetja lahko zahtevali izstavitev pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas. V tem primeru bi vam podjetje moralo tudi zagotavljati delo in plačilo za osem ur dnevno po vračilu iz porodniškega dopusta.

Več informacij o tem, kdaj se takšno poslovno razmerje lahko šteje za delovno razmerje in zato dobite iz njega tudi pravice, ki bi vam šle kot delavcu, najdete v našem prispevku Obveznost zaposlitve samozaposlenega v kulturi, kjer smo že obravnavali podoben primer.

Vprašanja in odgovori | Pravno obvestilo



 



O PRIROČNIKU | OKROŽNICA | BAZA | POVEZAVE | FORUM | ENGLISH
ORGANIZACIJA | DEJAVNOST | FINANCE
Vprašanja in odgovori
| Brezplačno pravno svetovanje
www.artservis.org | info@artservis.org |
SCCA-Ljubljana | Evrokultura