ORGANIZACIJA

Prispevki za socialno varnost za samozaposlene

Zavarovalne osnove za samozaposlene
Plačevanje prispevkov
Doplačevanje prispevkov, preseganje razredov
Seznanjenost s podatki o plačilu prispevkov
Zakonske podlage in povezave


ZAVAROVALNE OSNOVE ZA SAMOZAPOSLENE

Samozaposleni v kulturi se v glavnem delijo na dve skupini:
- na tiste, ki si prispevke za socialno varnost plačujejo sami,
- na tiste, ki jim prispevke plačuje država (subvencija Ministrstva za kulturo).

Prispevki za socialno varnost samozaposlenih na področju kulture se odmerjajo in plačujejo po splošnih zavarovalnih osnovah. Znotraj zavarovalnih osnov obstaja lestvica osmih kategorij. Najnižja zavarovalna osnova je znesek veljavne minimalne plače, ostale kategorije pa se določajo glede na višino povprečne plače (PP) zaposlenih v RS za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova.

Ministrstvo za kulturo plačuje vsem samozaposlenim, ki imajo pravico do plačevanja prispevkov za socialno varnost s strani države, enake prispevke po drugi najnižji zavarovalni osnovi, ki se imenuje 60% povprečne plače.

Tisti samozaposleni, ki presežejo cenzus drugega razreda zavarovalnih osnov, si morajo razliko do tretjega razreda (90 % povprečne bruto plače) sami doplačevati.

Več (Plačevanje prispevkov, DURS).

Samozaposleni s pravico do plačevanjem prispevkov so registrirani za polni delovni čas, za katerega velja 40-urni delavnik na teden. Nekaterim samozaposlenim pa MK plačuje prispevke v nižjem deležu (npr. 50%, 25% itd...), ker so ostali čas redno zaposleni.


PLAČEVANJE PRISPEVKOV

Določanje v razred zavarovalnih osnov

Samozaposleni v kulturi (v nadaljevanju zavezenec) plačuje prispevke za socialno varnost od zavarovalnih osnov.

1. Samozaposleni, ki si sami plačujejo prispevke:

Zavezanec se razvrsti v ustrezen razred zavarovalnih osnov glede na doseženi dobiček, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih, skladno z zakonom, ki ureja dohodnino.

Uvrstitev v zavarovalno osnovo se določi na podlagi:
A. zadnjega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti (tisti zavezanci, ki uveljavljajo dejanske prihodke in odhodke) oziroma
B. zadnje odločbe o odmeri dohodnine (tisti zavezanci, ki uveljavljajo normirane odhodke)
in glede na podatke o povprečni plači oziroma minimalni plači za leto, na katero se nanaša akontacija dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti.

Zavarovalna osnova samozaposlenemu v kulturi se določi na podlagi doseženega dobička in ne na podlagi njegovega skupnega bruto dohodka. Samozaposlenemu v kulturi se določena zavarovalna osnova upošteva do predložitve novega obračuna davka oziroma do izdaje nove odločbe o odmeri dohodnine.

2. Samozaposleni, ki jim prispevke plačuje MK:

Ministrstvo za kulturo plačuje vsem samozaposlenim, ki imajo pravico do plačevanja prispevkov za socialno varnost s strani države, prispevke po drugi najnižji zavarovalni osnovi, ki se imenuje 60% povprečne plače.

Več (Artservis, Priročnik)


Ugotavljanje dosežene osnove zavezanca

A. Samozaposleni v kulturi, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov (torej tisti, ki vodijo knjige)

Pri zavezancu, ki ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, se upošteva dobiček, ugotovljen na podlagi obračuna davka ter znesek obračunanih obveznih prispevkov za socialno varnost.

Uvrstitev v novo zavarovalno osnovo se opravi na podlagi zadnjega obračuna davka za mesec, v katerem je bil obračun davka predložen davčnemu organu.

B. Samozaposleni v kulturi, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov

Pri zavezancu, ki je t. i. normiranec, se pri ugotavljanju dosežene osnove upoštevajo tudi normirani odhodki ter znesek morebitnih prispevkov, plačanih s strani države.

Praviloma je formula za izračun takšna:

Samozaposleni v kulturi se lahko zavaruje tudi od zavarovalne osnove, ki presega znesek zavarovalne osnove, v katero je uvrščen na zgoraj opisan način, vendar ne več kot od zneska v višini 240 % PP. Če ima samozaposleni pravico do plačila prispevkov s strani države (status pri MK-ju), je sam dolžan plačati znesek razlike med prispevki od zavarovalne osnove, v katero je uvrščen po zgoraj opisanem postopku (ali si jo sam izbere v višjem znesku), in med prispevki, ki mu jih plačuje država.

Znižanje zavarovalne osnove

Zavezanec ima možnost znižanja zavarovalne osnove v primeru, če oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu poslovnemu izidu v tekočem letu, in bi plačevanje prispevkov od določene zavarovalne osnove ogrozilo nadaljnje poslovanje. Znižanje zavarovalne osnove zavezanec v tem primeru zahteva pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, vendar največ do zneska 60 % PP.

Pogoje za znižanje zavarovalnih osnov podrobneje določa Sklep o kriterijih in merilih za znižanje zavarovalne osnove za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.


DOPLAČEVANJE PRISPEVKOV, PRESEGANJE RAZREDOV

Če prihodki samozaposlenega, ki ima pravico do plačila prispevkov s strani države (status pri MK-ju), presežejo drugi najnižji razred na lestvici zavarovalnih osnov, je samozaposleni dolžan sam doplačevati razliko med drugim in tretjim (ali četrtim, petim...) razredom na lestvici zavarovalnih osnov.

Več (Artservis, Priročnik, Cenzusi za samozaposlene v kulturi)

Posebej naj bodo pozorni tisti samozaposleni v kulturi, ki odpirajo dejavnost na novo ali po zamrznitvi statusa (npr. zaradi porodniške, študija itd...). Pazijo naj na višino avtorskih honorarjev, ki jih bodo prejeli v letu, ko odpirajo dejavnost na novo ali znova, še posebej če to počnejo v drugi polovici leta. Medtem ko prvo leto poslovanja lahko plačujejo prispevke od najnižje stopnje (tistim, ki pridobijo pravico do subvencioniranih prispevkov, pa jih MK plačuje po drugem razredu na lestvici zavarovalnih osnov), pa bodo v naslednjem koledarskem letu, torej v drugem letu poslovanja, deležni novega izračuna zavarovalne osnove za prispevke. DURS jim bo izračunal novo zavarovalno osnovo za naslednje leto na podlagi povprečja prihodkov, ki so jih ustvarili v prvem letu poslovanja, v času, ko so imeli že registrirano dejavnost. Štelo se bo namreč, da samozaposleni celotno leto v povprečju posluje enako kot tiste mesece, ko ima status.

Samozaposlenim, ki odpirajo dejavnost v drugi polovici leta, torej pred sprejetjem honorarjev toplo priporočamo izračun zavarovalne osnove (glej zgoraj: Plačevanje prispevkov).

Podrobnejše določbe o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove določa Pravilnik o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove.

1. Izmišljen primer:

Samozaposleni odpre dejavnost (status) decembra in v tem mesecu zasluži 3.000 eur bruto. Zavarovalna osnova za naslednje leto se bo izračunala na podlagi dohodkov, ki jih je ustvaril decembra:
3.000 eur bruto x (krat) 12 (mesecev): (deljeno) z 1 (število mesecev, v katerih je ustvarih prihodek) = 36.000 eur

Podlaga za izračun nove zavarovalne osnove bo torej (imaginarni) letni prihodek 36.000 eur, kar samozaposlenega uvrsti v zelo visok plačilni razred za prispevke. Le-te bo dolžan plačevati - oz. doplačevati - kar celo leto, do novega izračuna dohodnine!

2. Resničen primer prakse Artservisovih uporabnikov v Vprašanjih in odgovorih:
Obračun prispevkov in akontacije dohodnine, če postaneš samozaposlen konec leta


SEZNANJENOST S PODATKI O PLAČILU PRISPEVKOV

Da se izognemo morebitnim nevšečnostim, je dobro biti seznanjen s plačanimi prispevki za socialno varstvo.

Če želite preveriti, ali ste obvezno zdravstveno zavarovani, lahko to opravite s pomočjo mobilnega telefona. Napišete SMS, v katerega napišete ZZ in devetmestno številko svoje zdravstvene kartice (na primer: ZZ033108467) ter jo pošljete na številko 031 771 009. Že čez nekaj sekund boste prejeli odgovor. To storitev omogoča on-line kartica zdravstvenega zavarovanja.

Tovrstne informacije se pridobijo tudi pri delodajalcu ali pri davčni upravi, pridobitev pa omogoča pravna podlaga. Kot določa 21. člen Zakona o davčnem postopku, mora davčna uprava vsaki fizični osebi na njeno zahtevo razkriti podatke o prispevkih za obvezno pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, za zaposlovanje in starševsko varstvo, ki jih je zanj plačal ali jih mora plačati njegov delodajalec ali kdo drug.

Samozaposleni s statusom, ki jim prispevke plačuje Ministrstvo za kulturo RS, lahko informacije o plačanih prispevkih pridobijo tudi na Ministrstvu za kulturo. Zaposleni lahko zahtevajo podatke o plačilu zavarovalnih prispevkov od delodajalca na podlagi 135. člena zakona o delovnih razmerjih (do 31. januarja vam mora izdati obračun plačanih prispevkov za minulo leto).

Viri: E-novice Zveze svobodnih sindikatov Sovenije, julij 2011, Delo, Nasvet strokovnjaka, mag. Franc Derganc: O pokojnini je treba razmišljati pred prvim izplačilom, julij 2007


ZAKONSKE PODLAGE IN POVEZAVE

Zakonske podlage:

Obveznost zavarovanja samozaposlenih v kulturi ureja druga alineja prvega odstavka 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-1 (Uradni list RS, št. 109/2006 z dne 23.10.2006).

Samozaposleni v kulturi je samostojni zavezanec za plačilo prispevkov za socialno varnost v skladu z ZPIZ-1 in Zakonom o prispevkih za socialno varnost - ZPSV (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96, 34/96, 87/97, 3/98, 106/99, 81/00 in 97/01)

Pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za obvezno zdravstveno zavarovanje s strani države ureja 83. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo ZUJIK-UPB1 (Uradni list RS, št. 77/2007).

Določitev zavarovalnih osnov je opredeljeno v 209. členu ZPIZ-1, podrobneje pa s Pravilnikom o določanju zavarovalnih osnov in postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove ( Uradni list RS, št. 9/1999 z dne 13.02.1999 )

Povezave:

Obvezno mesečno posredovanje obračunavanja prispevkov DURS-u (Artservis, Priročnik)

Prispevki za socialno varnost za samozaposlene - plačevanje in doplačevanje (Artservis, Priročnik)

Plačevanje prispevkov: osnove za plačilo ter zneski prispevkov za socialno varnost po mesecih (spletna stran Durs)

Tematska debata na Artservisovem forumu - izkušnje Artservisovih uporabnikov (september 2005).

Zavarovalne osnove za samozaposlene (Artservis, Priročnik)

Osnove za plačilo ter zneski prispevkov za socialno varnost (spletna stran Dursa)

Vse o davkih (www.vseodavkih.si).


Vir: Davčni urad Ljubljana, Oddelek za dohodnino in prispevke

April 2006; zadnja posodobitev: 20. 7. 2011