Vstop / SCCA-Ljubljana / Evrokultura info@artservis.org
   
O ARTSERVISU OKROŽNICA OBVESTILA POVEZAVE FORUM PRIROČNIK BAZA MOBILNOST RSS ENGLISH
Napredno iskanje


Nasveti za: samozaposlene, zavode, društva ...
Primeri: pogodb, računov...

Arhiv anket

na vaši strani!

na Artservisu.

Opozorilo

Obvestilo

Artservis v Zagrebu (26/11/08)
Poročilo iz konference Medkulturni dialog in digitalna kultura

Medkulturni dialog in digitalna kultura
Mednarodni posvet
20. in 21. november 2008, Zagreb

Organizator mednarodnega posveta je bil Zagrebški Inštitut za mednarodne odnose (IMO), ki ureja tudi spletni portal Culturelink mednarodni posvet na temo medkulturnega dialoga in digitalne kulture. Med 42 udeleženci je bil tudi Dušan Dovč iz Zavoda SCCA-Ljubljana, ki je zastopal Artservis in Evrokulturo.

Pridružili sta se mu urednici hrvaških kulturnih portalov, Deborah Hustić (Culturenet) in Dea Vidović (Kulturpunkt). Vsi portali so tudi člani neformalne mreže kulturnih portalov JV Evrope inSEEcp.

Vloga in pomen digitalne kulture

V evropskem letu medkulturnega dialoga je zagrebški posvet izpostavil vlogo in pomen digitalne kulture kot sooblikovalca medkulturnega dialoga. Primeri dobrih praks, participacija državljanov pri kreiranju digitalnega/virtualnega prostora so bila nekatera od izhodišč. Vprašanja, kaj dejansko je medkulturni dialog, kako se z njim povezuje digitalna kultura, kakšna je vključenost uporabnikov, kakšni so novi trendi v digitalnem prostoru (portali, blogi, socialna omrežja), pa iztočnice predavateljev in razpravljavcev.

Po uvodnih govorih je Nada Švob Đokić (IMO, Zagreb) izpostavila, da medkulturni dialog pogojuje posamezno kulturno okolje. Kot bistvene elemente dialoga je navedla izmenjavo vrednot, izmenjavo izkušenj in znanja ter izmenjavo kulturnih dobrin. Predstavnik islamske zveze na Hrvaškem in imam Mirza Mešić je o medkulturnem dialogu govoril s stališča islama. Pri tem je opozoril na razlike pri asimilaciji islama v neislamskih državah, kjer se stopnja asimilacije in tolerance razlikuje glede na starostne generacije. Posebej je izpostavil mlade, ki svojo identiteto pozicionirajo na različnih temeljih: kot muslimani, kot emigranti, kot državljani, ki ne živijo v svoji domovini. Vesna Čopič, profesorica na Univerzi v Ljubljani, je opozorila na pomanjkanje vključevanja digitalne kulture v strateške kulturnopolitične dokumente EU. Predstavila je situacijo v Sloveniji, kjer se kulturna produkcija birokratizira in kjer ni ustreznih raziskav o kulturi in kulturni politiki. Vsakršna statistika je zato površna in zavajajoča. V diskusiji, ki je sledila, je Vesna Čopič opozorila na dva pomena medkulturnega dialoga: kot socialna kohezija in kot kulturna diferenciacija. Predlagala je sintezo obeh interpretacij, tj. kohezivno diferenciacijo.

Aleksandra Uzelac (IMO, Zagreb) je izpostavila vlogo uporabnikov/državljanov/konzumentov digitalne kulture. Tehnologija, ki služi informiranju in komuniciranju, je hkrati tudi socialni fenomen, ki modificira družbeno okolje. Razlika med klasičnimi masovnimi mediji in digitalnimi je v številu uporabnikov in njihovi stopnji participatornosti. Digitalni prostor kulturnemu sektorju nudi različne priložnosti, od novih aktivnih uporabnikov, socialnih omrežij, znanja, virov, solidarnosti. Myriam Diocaretz (Univerza v Maastrichtu) je povezala digitalno in bit/bivajoče. Medkulturni dialog razume tudi kot dialog med človekom in nečlovekom, kot odnos s tehnologijo in kot razmerje med bit/bivajočim in fizičnim. Rob van Kranenburg (Waag Society, Amsterdam) in Kelvin Smith (samostojni svetovalec, Anglija) sta opozorila na problematiko zasebnosti v digitalni kulturi, kasnejša diskusija pa je opozorila na novo etiko v digitalni dobi in problem uporabnikov, ki so lahko v digitalni svet aktivno vključeni, izključeni ali pa (prostovoljno) nevključeni.

Dobre prakse v digitalni kulturi

Drugi dan posveta je bil posvečen "praktikom" in primerom dobrih praks v digitalni kulturi. Katherine Watson (ECF, Amsterdam) je predstavila portal LabforCulture, ki se razvija v smeri večje participatornosti posameznikov, ki so hkrati informirani in vključeni v sourejanje spletnih strani. Don Foresta (raziskovalec, profesor, Pariz/London) je predstavil projekt Marcel, ki povezuje multimedijske in raziskovalne centre. Kot novost je navedel Marcel TV, ki je on-line arhiv video del.

Gabriella Kardos (RED Capital Management, Romunija) je govorila o razvoju inštitutov za sodobno (digitalno) umetnost, ki bodo del poslovno-nakupovalnih centrov v treh romunskih mestih. Filip Stojanovski (Metamorphosis Foundation, Skopje) je orisal digitalno kulturo v Makedoniji, kjer se informacijska družba razvija brez simultanega sodelovanja lokalnih odločevalcev in ne da bi se ustrezno upoštevalo dosedanje dosežke. V zaključnem delu je Vuk Čosić (umetnik, spletni svetovalec, Ljubljana) predstavil svoje spletne projekte; v času parlamentarnih volitev v Sloveniji so za eno od političnih strank izkoristili vse javne spletne participatorne servise in tako dosegli maksimalno število volivcev. Še več, stranka, za katero so razvijali spletno kumunikacijsko podporo, bo "primorana" te spletne servise vzdrževati tudi po volitvah.

Nenad Prelog (Univerza v Zagrebu) je o digitalni kulturi govoril s stališča iskalnikov in semantičnega spleta, kar je bila tudi tema Tomislava Medaka (Mama, Zagreb). Semantični splet razvija svojo ontologijo, ki jo tipološko lahko delimo na taskonomijo (pomen v občem, splošnem kontekstu) in folksonomijo (pomen v individualiziranem kontekstu). Opozoril je tudi na problematiko lastništva informacij v socialnih omrežjih, kjer je že potrebno govoriti o politiki (meta)podatkov. Kristian Lukić (Muzej sodobne umetnosti, Novi Sad) je digitalno kulturo povezal s priljubljenim fenomenom spletnih iger.

Obeti za kulturo?

Zaključki posveta so obetavni za kulturni sektor. Kultura mora suvereno vstopiti v digitalni prostor, vendar preden se le-ta komercializira. Hkrati je potrebno z zadržki uporabljati in reflektirati digitalno tehnologijo in vse novosti v digitalni komunikaciji (socialna omrežja, blogi…), saj so le faza v razvoju (digitalnega) sveta.

Posvet so podprli UNESCO-BRESCE, Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške in Mesto Zagreb.

Več informacij in program

Poroča: Dušan Dovč


NOVO V BAZI (zadnjih 10 novosti)
zadnja sprememba
13/12/13

Evropska komisija / European Comission / Ustvarjalna Evropa / Objavljeni prvi razpisi v okviru programa EU Rok prijave: 05/03/14, 12/03/14, 19/03/14 več
 
Centre de Cultura Contemporània de Barcelona / European Prize for Urban Public Space 2014 / CALL FOR ENTRIES Rok prijave: 23/01/14 at 12 p.m - registration date več
 
CCA ŁAŹNIA 2  / Residence Programme 2014 / OPEN-CALL FOR 2 ARTISTS Rok prijave: 26/01/14 več
 
EDITH-RUSS-HAUS FOR MEDIA ART / Media Art Grants 2014 / Call for submissions of international artists up to the age of 35 Rok prijave: 16/02/14 več
 
Media Art Centre / International Video Art Festival Now&After / Call for entries Rok prijave: 15/01/14 več
 
The Museum of Contemporary Art Chicago (MCA) / Marjorie Susman Curatorial Fellowship / for an exceptional graduate-level candidate Rok prijave: 31/01/14 več
 
Emzin zavod za kreativno produkcijo / Fotografija leta 2014 / vabilo k prijavam na natečaj Rok prijave: 14/01/14 več
 
Deutsches Filminstitut / goEast – Festival of Central and Eastern European Film / FEATURE AND DOCUMENTARY FILM COMPETION, EXPERIMENTAL FILM AND VIDEO ART COMPETITION Rok prijave: 31/12/13 - feature and documentary, 31/01/14 - experimental and video več
 
Muzej moderne i suvremene umjetnosti MMSU / SPAJALICA # 2´ / JAVNI POZIV Rok prijave: 09/12/13 več
 
Liburnija-film / 44. KRAF - short film festival / Open call for feature, documentary, experimental, animation or a music video Rok prijave: 27/11/13 več
 
Zadnjih 100 novosti