DEJAVNOST

Delo v nevladnih organizacijah

1. Delo v delovnem razmerju pri nevladni organizaciji
2. Javna dela
3. Delo preko avtorske pogodbe za nevladno organizacijo
4. Delo preko podjemne pogodbe (pogodbe o delu) za nevladno organizacijo
5. Delo preko študentske napotnice za nevladno organizacijo
6. Prostovoljno delo v nevladni organizaciji
7. Evropska prostovoljna služba
8. Cena dela v nevladnih organizacijah
9. Povezave


DELO V DELOVNEM RAZMERJU PRI NEVLADNI ORGANIZACIJI

Vzpostavitev delovnega razmerja

Kot delovno razmerje Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 z dne 15. 05. 02) opredeljuje tisto razmerje med delavcem in delodajalcem (v našem primeru nevladno organizacijo), v katerem se delavec vključi v delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno, nepretrgoma, po navodilih in pod nadzorom opravlja določeno delo. Pri tem velja izpostaviti nepretrgano delo za plačilo ter podrejenost delavca v tem razmerju. V kolikor delo, ki ga opravljamo, vsebuje te elemente, gre za delovno razmerje.

Za vzpostavitev delovnega razmerja z nevladno organizacijo je potrebno najprej z njo skleniti pogodbo o zaposlitvi (za potrebe tega članka se kot nevladna organizacija šteje pravna oseba, ki je registrirana pri pristojnem organ kot društvo, zveza društev, ustanova - npr. fundacija, ali zasebni zavod). Stranki pri taki pogodbi imenujemo delavec in delodajalec. Delodajalca kot nevladna organizacija zastopa njen zakoniti zastopnik (npr. predsednik društva ali direktor zavoda). Glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi, zakonodaja ne dela razlik med posameznimi oblikami nevladnih organizacij in vse lahko nastopajo kot delodajalec, če so registrirane in so pravne osebe.

V primeru, da je kandidatov za eno delovno mesto v nevladni organizaciji več, je potrebno vedeti, da ima delodajalec pravico do proste odločitve, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje postavljene pogoje, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi. Pri tem je omejen z določenimi zakonskimi prepovedmi, kot sta prepoved diskriminacije glede na spol, starost, veroizpoved in podobno ter prepoved zaposlitve tujca brez ustreznega dovoljenja. Ko delodajalec izbere kandidata, s katerim bo sklenil delovno razmerje, mora o tem obvestiti vse ostale neizbrane kandidate v 8 dneh od sklenitve pogodbe z njim. Na zahtevo neizbranega kandidata mora temu vrniti tudi vse dokumente, ki mu jih je ta predložil kot dokaz za izpolnjevanje zahtevanih pogojev za opravljanje dela.

Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi je potrebno paziti, da ta vsebuje vse z zakonom določene elemente, lahko pa seveda vsebuje tudi druge določbe, če ima nevladna organizacija takšne potrebe. Element, ki je obvezen v pogodbi o zaposlitvi, je vsekakor naziv delovnega mesta in kratek opis dela, ki ga mora delavec po tej pogodbi opravljati. Prav tako je pomembno določiti čas trajanja delovnega razmerja (pogodbe za določen čas ali za nedoločen čas), ali gre za delovno razmerje s polnim ali krajšim delovnim časom ter seveda določilo o znesku osnovne plače in določitev letnega dopusta. Ko se delavec in delodajalec pogajata o posameznih elementih pogodbe, sta pri tem seveda svobodna, zakonodaja pa jima postavlja določene okvire, znotraj katerih se lahko gibljeta (npr. minimalno trajanje letnega dopusta, minimalna višina plače in podobno). Preden se delavca zaposli (tudi če je kandidat znan), je potrebno na Zavod za zaposlovanje poslati prijavo potrebe po delavcu.

Pravice in obveznosti

Ob nastopu na delo je potrebno upoštevati tudi varnost pri delu. Delodajalec je delavca namreč dolžan pred nastopom na delo napotiti na lastne stroške na zdravniški pregled, da se ugotovi, ali je ta sposoben za opravljanje v pogodbi določenega dela. Za delovno mesto, kjer delavec dela, mora imeti delodajalec opravljeno meritev tveganosti delavnega mesta, kar pa ni vezano na sklenitev same pogodbe - to lahko ima že od prej, v kolikor ni prišlo do sprememb. Tretja obveznost delodajalca pa je napotitev delavca na izobraževanje in izpit iz varnosti pri delu. Meritev tveganosti in izpit iz varnosti pri delu opravljajo posebne organizacije, ki imajo za to posebno dovoljenje. Ker so cene med njimi različne, se izplača njihove ponudbe primerjati glede na potrebe delodajalca. Poleg omenjenega pa obstaja še obveznost obveščanja s strani delavca o vsaki nevarnosti za življenje ali zdravje, ki jo zazna pri delu, in obveznost delodajalca, da zagotavlja pogoje za varnost in zdravje delavcev.

Ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi pa delavec in delodajalec kot pogodbeni stranki prevzameta tudi določene pravice in obveznosti. Prva izmed obveznosti delavca je seveda opravljanje dela, določenega s pogodbo. Če delavec dela ne opravlja, je to lahko razlog, da delodajalec delovno razmerje prekine. Delavec ima s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi že na podlagi zakona prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti, kar pomeni, da med trajanjem delovnega razmerja ne sme opravljati zase ali za koga drugega (ki ni delodajalec) dela, ki sodi v dejavnost delodajalca ali bi mu lahko pomenilo konkurenco, razen če mu delodajalec za to poda soglasje. Zakon prav tako določa, da mora takšno soglasje biti dano v pisni obliki. Ob izplačilu osebnega dohodka gre delavcu del za akontacijo dohodnine, za kar poskrbi delodajalec in se nato ob odmeri dohodnine prihodnje leto vračuna v osnovo za odmero dohodnine.

Nasproti obveznosti delavca, da delo opravlja, pa je obveznost delodajalca, da mu delo zagotavlja. Če delodajalec dela ne zagotovi, je takšno stanje v njegovo škodo, saj pomanjkanje dela ni razlog, da delavcu ne bi moral izplačevati osebnega dohodka. Izplačevanje ustreznega plačila za delo je namreč prav tako obveznost delodajalca. Poleg plačila za delo je delodajalec dolžan delavca prijaviti ob sklenitvi delavnega razmerja v sisteme obveznega zavarovanja pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ter mu mesečno plačevati te prispevke, ki so odvisni od višine delavčevega dohodka.

Z jan. 2009 so se delavne knjižice ukinile. Delavcu ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi ni potrebno izročiti delovne knjižice v hrambo delodajalcu, delodajalec pa ni več dolžan v delovno knjižico vpisovati podatkov o trajanju delovnega razmerja.

Več (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve)

Prenehanje delovnega razmerja

Zakonodaja posega tudi v načine prenehanja delovnega razmerja, tako da ureja postopke, pravice in obveznosti obeh strank. Delavec lahko nevladni organizaciji kadarkoli odpove delovno razmerje in mu svoje odločitve ni potrebno obrazložiti, mora pa pri tem upoštevati odpovedni rok. Ta je najmanj 30 dni, lahko pa pogodba o zaposlitvi ali kolektivna pogodba, ki velja za delodajalca, določa daljši rok. Odpovedni rok prične teči z dnem, ko delavec poda pisno odpoved in dokler ta ne poteče, delovno razmerje še vedno traja, kar pa pomeni, da še vedno obstajajo vse obveznosti obeh strani (delavec mora dela še vedno opravljati, delodajalec pa mu je dolžan za to plačati).

Večje pa so omejitve nevladnih organizacij kot delodajalcev, če te želijo prekiniti delovno razmerje (odpustiti delavca), saj za to potrebujejo z zakonom določene razloge. Ti razlogi so lahko poslovni (prenehanje potrebe po delavcu, ekonomski razlogi, kot so upad prometa ali tehnološki razlogi), razlog je lahko nesposobnost delavca (dela ne opravlja pravočasno, strokovno in podobno) ali pa krivdni razlogi delavca (kršenje pogodbe o zaposlitvi). Iz drugih razlogov odpoved s strani delodajalca ni možna (npr. zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni, družinskih obveznosti in podobno).



JAVNA DELA

Kaj so javna dela?

Javna dela so ena izmed oblik aktivne politike zaposlovanja, ki jih izvaja naša država. Brezposelnim osebam omogočajo, da se ponovno vključijo v svet dela, povečajo svojo konkurenčnost na trgu dela, ohranijo in razvijejo svoje delovne navade ter ob pomoči države sami prispevajo za zagotavljanje lastne socialne varnosti. Poleg tega javna dela brezposelnim odkrivajo nove zaposlitvene možnosti in priložnosti ter jih vzpodbujajo k samozaposlovanju.

Na drugi strani javna dela vzpodbujajo socialnoekonomski razvoj lokalnih skupnosti, saj omogočajo opravljanje nepridobitnih del in storitev, ki jih ni mogoče izvajati kot redno dejavnost, s tem pa tudi prispevajo k dvigu kakovosti življenja občanov. Prav tako odkrivajo nove tržne priložnosti in omogočajo izvajalcem in naročnikom spoznavanje in vzgajanje kadra za kasnejšo zaposlitev.

Organizacije prijavijo program javnih del, v katerega bi želele vključiti brezposelne osebe na razpis, ki je objavljen v uradnem listu. Program mora ustrezati predvidenim vsebinskim kriterijem ter imeti podporo lokalne skupnosti (v obliki izjave, ki je del razpisne dokumentacije).


Zaposlitev v program javnih del

V primeru, da je organizacija izbrana za izvajanje programa javnih del, lahko po podpisu pogodbe zaposli brezposelno osebo, ki ustreza kriterijem opisanim v prijavi programa javnega dela. Če organizacija ne pozna primerne osebe, ji pri tem pomaga Zavod RS za zaposlovanje.

Ko organizacija najde primerno osebo, jo lahko zaposli za določen čas, do zaključka trajanja programa javnih del. Zavod za zaposlovanje za vsakega zaposlenega preko javnih del delodajalcu refundira del plače ter stroške prevoza na delo in prehrane. Višina deleža plače je opredeljena v pogodbi in je odvisna od števila brezposelnih v regiji, kjer deluje organizacija, starosti ter izobrazbe zaposlenega. Refundira pa tudi stroške zdravniškega pregleda pred nastopom dela ter stroške usposabljanja za delo. Organizacija, ki izvaja javno delo, lahko Zavodu za zaposlovanje izstavi račun za organiziranje javnega dela.



DELO PREKO AVTORSKE POGODBE ZA NEVLADNO ORGANIZACIJO

Kaj je avtorsko delo?

O avtorskem delu govorimo, kadar gre za izdelavo individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena (in jo je možno s tem zaznati - ne more biti npr. avtorsko delo zgolj ideja, dokler ta ni izražena). Za avtorska dela se tako štejejo npr. leposlovna dela, računalniški programi, glasbena dela, gledališka dela, fotografska dela, likovna dela ali arhitekturna dela. V kolikor ne gre za takšne stvaritve, ni možno dela opraviti preko avtorske pogodbe

Za prenos avtorskih pravic od avtorja na nevladno organizacijo kot naročnika avtorskega dela je potrebna avtorska pogodba v pisni obliki. V pogodbi je potrebno urediti, kdo je avtor, kdo je naročnik in kaj je predmet pogodbe - avtorsko delo. Prav tako se v njej določi, kakšno je plačilo za izdelavo takega dela in pa seveda, kako je s prenosom avtorskih pravic - katere se prenesejo in v kakšni meri (npr. pravica reprodukcije in distribucije se prenese izključno na naročnika, kar pomeni, da je avtor ne sme prodati še komu tretjemu ali pa je neizključna, ali npr. ali se prenese tudi pravica dajanja na voljo javnosti ali ne).

Avtorska pogodba

Zakonodaja loči več možnih razmerij med avtorjem in naročnikom, ki jih je potrebno določiti že v avtorski pogodbi, od njih pa so odvisne predvsem davčne posledice izplačila za avtorsko delo.

Če je avtor z isto nevladno organizacijo že v delovnem razmerju, se mu dohodek iz avtorske pogodbe prišteje k davčni osnovi skupaj z osebnim dohodkov in ne more uveljavljati nobenih stroškov (avtorsko delo ustvarjeno v delovnem razmerju). Če ni v delovnem razmerju in avtorsko delo nastane pod nadzorom in navodili naročnika, gre za odvisno razmerje, pri katerem se v osnovo za dohodnino šteje prejet honorar, zmanjšan za 10 % normiranih stroškov, ki jih ni potrebno posebej izkazati. V kolikor pa gre za neodvisno razmerje glede nadzora, načina opravljanja storitve, pa se prihodek zmanjša za 25 % oziroma za dejanske stroške, če lahko to izkaže s knjigovodskimi knjigami. Za kakšno razmerje gre (znotraj delovnega razmerja, odvisno, neodvisno), je potrebno opredeliti v avtorski pogodbi.

Na podlagi sklenitve avtorske pogodbe prevzame avtor kot podpisnik tudi določene obveznosti. Zaveže se, da bo (v določenem roku) izdelal avtorsko delo in da bo na naročnika prenesel dogovorjene avtorske pravice. Če tako prenese nanj npr. izključno pravico do distribucije, ne sme na lastno pest avtorskega dela sam prodajati, ker je pravico do tega prenesel na naročnika. Če je prenesel na naročnika pravico do javnega prikazovanja, je ne more prenesti še na neko tretjo osebo, saj bi sicer odškodninsko lahko odgovarjal prvemu naročniku. Ob prejemu honorarja je dolžan plačati tudi akontacijo dohodnine, tako da se je potrebno pri sklenitvi pogodbe dogovoriti, ali je honorar neto (ne vsebuje akontacije) ali bruto (vsebuje akontacijo) znesek.

Po drugi strani pa ima tudi nevladna organizacija kot naročnik na podlagi pogodbe in samega zakona določene obveznosti do avtorja. Avtorju je dolžna za izdelano in predano avtorsko delo izplačati dogovorjen honorar, ima pravico izkoriščati pridobljene avtorske pravice, ne sme pa uporabljati ostalih. Če naročnik pridobi pravico do predelave ali do vključitve dela v drugo delo v nespremenjeni obliki, ne sme dela predelati v avdiovizualno delo (narediti film po kupljeni knjigi), če ni za to pridobil posebne pravice do avdiovizualne priredbe. Dolžan je spoštovati tudi moralne avtorske pravice, tudi če to ni bilo izrecno določeno v pogodbi - spoštovati mora pravico do priznanja avtorstva in se ne sme sam podpisati pod avtorsko delo kot avtor sam, čeprav je delo odkupil za npr. nadaljnjo prodajo.



DELO PREKO PODJEMNE POGODBE (POGODBE O DELU) ZA NEVLADNO ORGANIZACIJO

Podjemna pogodba se sklene v primerih, ko gre za delo, kot je izdelava ali popravilo določene stvari, kakšno telesno ali umsko delo (pri slednjem pride v poštev tudi avtorska pogodba, če so prisotni vsi elementi avtorskega dela). Običajno se podjemna pogodba sklepa za dela, kadar imamo v večji meri opravka s fizičnim delom. Stranki podjemne pogodbe imenujemo podjemnik in naročnik. Podobno kot pri delovnem razmerju je za podjemno razmerje značilen element nadzora, saj ima naročnik pravico delo nadzorovati in dajati navodila, razen če to ni mogoče zaradi narave posla.

Obveznost podjemnika je v prvi vrsti seveda izvršiti delo v dogovorjenem času oziroma v času, ki je za takšna dela običajen, če rok ni bil dogovorjen. Prav tako mora naročnika opozoriti na morebitne napake materiala, ki mu ga je izročil naročnik. Če ni dogovorjeno drugače, lahko podjemnik zaupa izvršitev posla tretji osebi, še vedno pa sam odgovarja za izvršitev dela.

Po drugi strani pa je naročnik zavezan, da izplača podjemniku plačilo in da naročeno delo prevzame. Pri plačilu za delo je potrebno omeniti še dvoje: ob plačilu na podlagi podjemne pogodbe je potrebno odvesti akontacijo dohodnine v višini 25 % osnove za izračun, ki je dejansko izplačilo, zmanjšano za 10 % normiranih stroškov ali dejansko izkazanih stroškov. Razlika glede na avtorsko pogodbo pa je tudi v tem, da se pri podjemni pogodbi plača tudi socialne prispevke (za invalidsko in pokojninsko zavarovanje).



DELO PREKO ŠTUDENTSKE NAPOTNICE ZA NEVLADNO ORGANIZACIJO

Delo v nevladnih organizacijah preko napotitve študentskega servisa ni omejeno na vrsto dela in elemente razmerja med delavcem in delodajalcem, kot to velja za prejšnje oblike, temveč je omejitev na statusu osebe, ki delo izvaja. Ta mora imeti status študenta.

Preden lahko študent prične odplačno delati v nevladni organizaciji, se mora včlaniti v enega od študentskih servisov (to so organizacije z dovoljenjem za posredovanje študentskega dela), prav tako pa mora praviloma tudi nevladna organizacija vključiti med ponudnike del pri istem študentskem servisu (tako da z njim sklene pogodbo). Šele ko sta oba omenjena pogoja izpolnjena, lahko študentski servis izda napotnico, na podlagi katere lahko študent prične z delom. V tem primeru torej nimamo nobene pogodbe med nevladno organizaciji kot delodajalcem oziroma naročnikom in osebo, ki dela izvaja.

Najkasneje na dan začetka dela študent v nevladni organizaciji mora ta kot delodajalec na posebnem obrazcu o tem obvestiti Davčno upravo Republike Slovenije (DURS) in Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Večina študentskih servisov se lahko pooblasti, da to storijo namesto delodajalca.

Ko študent z delom konča oziroma ko poteče čas, za katerega je bila napotnica izdana, nevladna organizacija napotnico vrne študentskemu servisu, ki na podlagi nje izda račun. Poleg plačila za študentsko delo je delodajalec dolžan plačati še osnovno koncesijsko dajatev, dodatno koncesijsko dajatev in prispevek za varstvo pri delu, ki je fiksni znesek.

Pri samem izplačilu je študent zavezan k plačilu akontacije dohodnine, za katero poskrbi študentski servis. Po zakonu se akontacija ne odvaja za izplačila do vključno 400 EUR, če študent ali dijak izpolnjuje pogoje za posebno osebno olajšavo. Če jih ne izpolnjuje, ali če je izplačilo višje, je akontacija 25 %. Dejansko je akontacija 22,5 %, ker se odšteje avtomatično olajšavo normirani stroški v višini 10 % od zaslužka. 

Na podlagi veljavne zakonodaje nevladna organizacija študentu ni dolžna povrniti stroškov prevoza na delo in prehrane, temveč je to stvar dogovora med njo in študentom.



PROSTOVOLJNO DELO V NEVLADNI ORGANIZACIJI

Kaj je prostovoljno delo?

Posebnega zakona, ki bi urejal prostovoljno delo v Sloveniji, zaenkrat še ni, je pa predviden v načrtu dela Vlade Republike Slovenije. Predlog Zakona o prostovoljskem delu v svojem 6. členu postavlja definicijo prostovoljnega dela: "Prostovoljsko delo je delo, ki ga po svoji svobodni odločitvi in brez pričakovanja materialnih koristi opravlja posameznik v dobro drugih ali za skupno javno korist v okviru nepridobitnih dejavnosti."

Zakon definira tudi pojem organizirano prostovoljno delo: "Za organizirano prostovoljsko delo se šteje prostovoljsko delo, ki se izvaja v okviru dejavnosti pravnih oseb, katerih delovanje je v skladu z zakonom opredeljeno kot nepridobitno, in drugih organizacij, ki imajo poleg društev in zvez društev status humanitarne organizacije, in se izvaja vsaj 1 uro na teden oziroma vsaj 4 ure na mesec oziroma vsaj 52 ur v enem letu.

Kot organizirano prostovoljsko delo se šteje tudi prostovoljsko delo:
- voljenih in imenovanih funkcionarjev,
- strokovnjakov, ki prostovoljno delo opravljajo na svojem strokovnem področju,
- prostovoljcev, ki organizirajo dejavnost prostovoljske organizacije ali organizirajo prostovoljno delo."

Zakon definira prostovoljca kot:

(1) Prostovoljsko delo lahko opravlja poslovno sposoben posameznik. Posameznik, ki še ni dopolnil 18. let, potrebuje za vključitev v prostovoljsko delo pisno soglasje zakonitega zastopnika, posameznik, ki še ni star 15. let, pa lahko opravlja prostovoljsko delo tudi upoštevajoč pogoje, kot to določa zakon, ki ureja delovna razmerja za take osebe.

(2) Mladoletni prostovoljci lahko opravljajo le tako prostovoljsko delo, primerno njihovi starosti in psihofizičnim zmožnostim, prostovoljci do 15. leta pa predvsem tako prostovoljsko delo vzgojne narave, ki prispeva k njegovemu osebnostnemu razvoju.

Dogovor med prostovoljcem in organizacijo

Kot v vsakem razmerju je tudi v prostovoljnem delu ključ do uspešnega sodelovanja v jasni definiciji predstav in želja obeh strani. Zakon ne zahteva pisnega dogovora med prostovoljcem in organizacijo, razen:
- v primeru dolgoročnega prostovoljnega dela,
- v primeru prostovoljnega dela v tujini ali
- če to zahteva prostovoljec ali prostovoljska organizacija.

Dogovor mora vsebovati:
- določila o času trajanja in kraju prostovoljnega dela, če gre za prostovoljno delo v tujini, pa tudi o nastanitvi in vzdrževanju prostovoljca,
- kratek opis prostovoljnega dela,
- določila o usposabljanju,
- določila o osebnostni podpori prostovoljca in mentorstvu,
- določila o povračilu stroškov,
- določila o drugih pravicah in obveznostih, ki jih določa zakon o prostovoljnem delu.

V praksi se prostovoljske organizacije odločajo za pisni format izjave o opravljanju prostovoljnega dela oziroma dogovora o prostovoljnem delu predvsem v naslednjih primerih:
- ko prostovoljec opravlja prostovoljno delo, ki je povezano z višjo stopnjo odgovornosti za delovanje organizacije (na primer vodja projekta),
- kadar gre za prostovoljno delo skozi daljše časovno obdobje,
- kadar je potrebno za opravljanje prostovoljnega dela prostovoljca strokovno usposobiti, kar zahteva večji finančni vložek v njegovo znanje (na primer prostovoljcu plačamo tečaj za izdelavo spletnih strani).

Povrnitev stroškov in nagrade za prostovoljce

Kadar so izpolnjeni naslednji pogoji, se od povračila stroškov prevoza, nočitev in dnevnic ne plača dohodnina oz. akontacija dohodnine ob izplačilu ni potrebna:

• Stroški so ustrezno dokumentirani:
od nakupa vozovnice imamo račun kjer se vidi znesek, po možnosti je izdan na ime prostovoljca, če je to možno. Na računu je razvidna pot in podobno. O sami napotitvi prostovoljca na določeno lokacijo in sama odločitev o izplačilu povračila stroškov (prevoza, dnevnic) naj bo prav tako ustrezno dokumentirana s sklepom pristojnega organa nevladne organizacije (kdo je za to pristojen je odvisno od notranje ureditve, v praksi pa so to praviloma izvršilni organi). Takšen sklep je priporočljiv zlasti v primerih, če se izplačujejo samo dnevnice, ko prostovoljec nima računov o obstoju potnih stroškov.

• Višina povračila teh stroškov ne sme presegati višin, ki jih je določa Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Ur. l. RS št. 140/2006).

Primer:

Če se prostovoljcu izplača znesek za povračilo potnih stroškov, pa ta znesek presega ceno strošek za uporabo javnega prevoza (kadar je ta mogoč), potem pogoj ni izpolnjen (glej 3. člen).

Če se izplača dnevnica za odsotnost, ki traja med 6 in 8 ur v višini več kot 5,26 EUR, potem pogoj ni izpolnjen. Če se plača manj ali točno 5,26 EUR, je pogoj izpolnjen in davčna obveznost ne nastane (glej 4. člen).

Velja opozoriti, da strošek same nočitve, ki se povrne prostovoljcu, ni omenjen. Vpliva pa lahko na višino dnevnice, če npr. nočitev že vključuje tudi zajtrk (glej 6. člen).

V nadaljevanju pa prideta v poštev dve možnosti, pri čemer je potrebno izpolniti eno od njih:

1.) Prostovoljec deluje v nevladni organizaciji na podlagi vabila ali poziva k sodelovanju in ne na podlagi kakšnega drugega odplačnega razmerja (avtorske pogodbe, študentske napotnice in podobno). Zakon izrecno govori o sodelovanju v prostovoljnih ljubiteljskih, humanitarnih, dobrodelnih, vzgojno izobraževalnih, zdravstvenih, kulturnih, športnih, raziskovalnih dejavnostih, pod pogojem, da so navedene dejavnosti nepridobitne dejavnosti.

Pri tem pogoju zakon ne določa statusne oblike nevladne organizacije, dopušča tudi verske organizacije, sindikate ali zbornice. To možnost lahko tako izkoristijo društva, zveze društev, ustanove ali zavodi. Določa pa pogoj področja delovanja (humanitarne, kulturne, športne in druge dejavnosti, navedene zgoraj).

ali:

2.) Prostovoljec deluje na podlagi vabila ali poziva v dejavnostih društev ali zvez društev zaradi uresničevanja ciljev oziroma namenov, zaradi katerih so društva ustanovljena, a le v okviru njihovih nepridobitnih dejavnosti. Sem sodi tudi sodelovanje članov društva, ki prostovoljno delujejo v organih društva.

Pri tem pogoju zakon postavlja statusne oblike – uporabijo ga lahko le društva in zveze društev, ni pa zakonske vsebinske omejitve področja delovanja. Potrebno je le upoštevati, da gre ta nepridobitno dejavnost, ki je namenjena doseganju cilja in namen društva oziroma zveze. Ta dejavnost mora biti opisana v temeljnem aktu društva. Po novem Zakonu o društvih morajo biti pridobitne in nepridobitne dejavnosti v temeljnih aktih jasno ločene.

Če povzamemo vse pogoje skupaj:

Stroški morajo biti dokumentirani in višina ne sme presegati zneskov iz Uredbe. Nanašati se morajo na prostovoljno delo (ki ne temelji na kakšni odplačni pogodbi) v okviru nepridobitne dejavnosti in na področju, ki jih omogoča zakon, ali pa za delovanje v društvu ali zvezi društev - prav tako v okviru njihove nepridobitne dejavnosti.

Posebej velja opozoriti, da v primeru, če zneski presežejo višino določenih zneskov iz Uredbe, pride do davčne obveznosti. V takem primeru je povračilo stroškov obdavčeno v celoti (in ne le morebitna razlika), nevladna organizacija pa mora ob samem izplačilu odvesti tudi ustrezno akontacijo dohodnine (25%).

Nagrada

Organizacija lahko prostovoljca za njegovo delo tudi nagradi. Oblike nagrade so različne, od izletov in plačanih kotizacij za seminarje do finančnih nagrad.

Nagrada se ne všteva v davčno osnovo, oz. je neobdavčena do višine 42 EUR, oziroma če skupna vrednost od istega darovalca v davčnem letu ne presega 84 EUR (108. člen Zakona o dohodnini, Uradni list RS, št. 117/2006 z dne 16.11.2006 z dne 16.11.2006). Kadar nagrada presega omenjene zneske, se ob izplačilu plačuje tudi akontacija dohodnine v višini 25 % od bruto izplačila.

Da davčna obveznost ne nastane, lahko nevladna organizacija torej lahko prostovoljca nagradi (denarno ali s predmeti) na letnem nivoju največ do vrednosti 84 EUR. Pri tem vrednost posameznega darila ne same preseči vrednosti 42 EUR. Ni pa nobene ovire, da prostovoljec takšno nagrado dobi od več organizacij v istem letu. Predmet obdavčitve tudi niso povračilo stroškov prevoza, nočitve in dnevnice (dokumentirano) za prostovoljca (107. člen Zdoh-a).

Kot eno izmed oblik nagrade nekatere organizacije ob zaključku leta prostovoljcem izdajo potrdila o opravljenem prostovoljnem delu, v katerem opredelijo vrednost posameznikovega prostovoljnega dela. Prostovoljec lahko tako potrdilo uveljavlja kot davčno olajšavo pri dohodninski napovedi (plačani prostovoljni denarni prispevki in vrednost daril v naravi za humanitarne, dobrodelne, kulturne, vzgojno-izobraževalne ... namene.)



EVROPSKA PROSTOVOLJNA SLUŽBA

Kdo je lahko prostovoljec?

Projekt Evropske prostovoljne službe (European Voluntary service - EVS) omogoča mladi osebi, da postane prostovoljec v drugi državi za omejeno časovno obdobje do 12 mesecev. Prostovoljno opravljanje del in nalog lahko na primer poteka na različnih področjih, kot so  kultura, mladi, šport, socialno skrbstvo, kulturna dediščina, umetnost, civilna zaščita, okolje, razvojno sodelovanje itd.  Namen projektov je razvijanje solidarnosti, spodbujanje aktivnega državljanstva in medsebojnega razumevanja med mladimi. Poseben poudarek je namenjen učnim izkušnjam, ki jih pridobiva prostovoljec, zato mora biti poleg dela vključen tudi v izobraževanja in sistem podpore.

Prostovoljec sodeluje v aktivnostih (projektih), ki morajo upoštevati naslednja splošna načela:
- potekajo v državi, v kateri prostovoljec sicer NE živi,
- so neprofitne in za svoje delo prostovoljec ne dobi plačila,
- so del partnerskega sodelovanja med prostovoljcem, pošiljajočo in gostiteljsko organizacijo,
- prinašajo dodatno vrednost lokalni skupnosti,
- ne predstavljajo nadomestila za sicer plačano delovno mesto, civilno služenje vojaškega roka ali drugih alternativ,
- trajajo omejen čas (največ 12 mesecev),
- ena izmed sodelujočih organizacij (pošiljajoča ali gostiteljska) mora biti iz države članice Evropske unije.

Večina projektov Evropske prostovoljne službe so projekti ena-ena, npr. prostovoljec gre iz ene države v drugo. Prijavitelji tovrstnih projektov neposredno sodelujejo z nacionalnimi agencijami v programskih državah.

Partnerji v EVS projektih

V EVS projektu sodelujejo vsaj trije partnerji: prostovoljec, pošiljajoča organizacija in gostiteljska organizacija, če pa nobena od vključenih organizacij ne želi prevzeti usklajevanja projekta, je kot samostojna vključena tudi usklajevalna organizacija.

Vsaka organizacija, ki bi želela sodelovati v EVS projektih, mora najprej pridobiti akreditacijo s strani Nacionalne agencije države v kateri deluje (v Sloveniji je to MOVIT, Dunajska 22, Ljubljana; www.mva.si). Akreditacijski postopki se razlikujejo glede na to, ali zaprosi za status gostiteljske, pošiljajoče ali usklajevalne organizacije, ključno pa je, da se organizacija predstavi, predstavi svoje poznavanje programa Mladi v Akciji.

Organizacije, ki želijo gostiti prostovoljce iz tujine, v postopku predstavijo "delovno mesto", na katerem bi prostovoljci lahko delali. Ko je organizacija akreditirana, je njen opis objavljen v bazi odobrenih programov na internetu. Prostovoljci lahko ob pomoči pošiljajoče organizacije izbirajo med vsemi odobrenimi programi, ter se nanje prijavljajo.

Ko se izkaže, da obstaja interes za sodelovanje med vsemi tremi partnerji, pošiljajoča in gostiteljska organizacija začneta pripravljati prošnji za sprejem projekta v program Mladi v akciji. Če je program sprejet, lahko prostovoljec začne sodelovati z Evropsko prostovoljno službo.

Več informacij o programu EVS (mreža MaMa).

EVS-SPO (EVS Svetovalna in podporna organizacija) predstavlja poseben podporni instrument programa Mladi v akciji za razvoj Evropske prostovoljne službe v Sloveniji in izvaja večino svetovalne in podporne dejavnosti za razvoj EVS.



CENA DELA V NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Ovrednotenje prostovoljnega dela v projektih

Praksa prostovoljskih organizacij pri ovrednotenju vrednosti prostovoljnega dela v projektih in programih je različna. Pogosto organizacije vrednost prostovoljnega dela ovrednotijo že pri pripravah projekta ter jo opredelijo kot vložek lastnih sredstev v naravi. Enako je tudi v poročilih o opravljenih projektih ali programih.

Ceno dela je pri pripravi projektov težko določiti, saj pri načrtovanju najpogosteje še ni jasno, kdo bo konkretna oseba, ki bo delo opravljala. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v pomoč nevladnim organizacijam pri pripravi prijav na razpise običajno objavi cenik bruto ur dela, ki ga priznava v sofinanciranih programih.

1. Cenik bruto ur dela v sofinanciranih programih v letu 2009 (cene so v EUR):

Vodja programa oziroma projekta je oseba, zadolžena za vodenje projektov. Strokovni delavec je oseba z določeno strokovno (najpogosteje univerzitetno) izobrazbo in opravljenim strokovnim izpitom iz socialnega varstva, ki izvaja strokovne naloge v programu. Laični delavec je oseba, ki nima  opravljenega strokovnega izpita iz socialnega varstva. Med laične delavce spadajo tudi administrativno osebje, javni delavci ter prostovoljci.

Izračun neto zneskov za izplačila je odvisen od načina zaposlitev posameznika v projektu, saj so glede na vrsto pogodbe opredeljeni tudi davki in prispevki iz posameznega delovnega razmerja.

2. Cena dela preko študentske napotnice za nevladno organizacijo

Izračun bruto zneska:

Znesek na računu za opravljeno študentsko delo izračunajo tako, da znesku na napotnici dodajo 12 % (koncesijska dajatev) in 2 % (dodatna koncesijska dajatev) ter davek na dodano vrednost na koncesijsko dajatev in dodatno koncesijsko dajatev: 12 % KD (koncesijska dajatev) + 2 % DKD (dodatna koncesijska dajatev) = 14 % + 20 % DDV (na KD + DKD) = 16.8 %

Na računih za podjetja, za katera postopek plačila in prijave pavšalnega prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje (PPOZZ) izvede študentski servis, prištejejo še PPOZZ (4,27 €).

Bližnjica za hitro pot do zneska na računu:
znesek na napotnici pomnožimo s faktorjem 1,168, prištejemo PPOZZ (4,27 €) in dobimo znesek za plačilo.

Primer:
Študentov honorar je 200 €:
Račun, ki ga bo prejel delodajalec: 200 € x 1,168 + 4,27 € = 237,87 €.


3. Cena dela preko avtorske pogodbe za nevladno organizacijo:

a) avtor uveljavlja 40 % olajšavo, 25 % akontacija dohodnine:
neto znesek avtorskega dela x 1,176471 = bruto znesek oz. znesek za plačilo

b) avtor uveljavlja 10 % olajšavo, 25 % akontacija dohodnine:
neto znesek avtorskega dela x 1,290324 = bruto znesek oz. znesek za plačilo)

c) avtor uveljavlja 25% olajšavo, 25% akontacija dohodnine:
neto znesek avtorskega dela x 1,2307692 = bruto znesek oz. znesek za plačilo.


4. Cena delovne ure v delovnem razmerju pri nevladni organizaciji

Število delovnih ur v letu 2009 ob 40 urnem delovniku znaša 2088. V letu 2009 je 254 delovnih dni in 7 dni praznikov, ki se vštevajo v delovni čas, kar je skupaj 261 dni.

Podatke o delovnih dneh in praznikih ponujajo vsi računovodski portali, lahko pa dni in ure izračunate tudi sami

Cena delovne ure za 2009:

Regres 2009

Regres v letu 2009 znaša za negospodarstvo 672 € bruto, za gospodarske družbe 686 €, za delavce pri obrtnikih in podjetnikih 735 €, v primeru, da je imel delodajalec v letu 2008 izgubo, pa najmanj 635 €.

Pravica do regresa je zapisana v 131. členu Zakona o delovnih razmerjih in opredeljuje: Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Od regresa se plačuje akontacija dohodnine po dohodninski lestvici.

Izračun neto plače in regresa:
Bruto plača je sestavljena iz neto plače, akontacije dohodnine in prispevkov. Prispevki iz bruto plače znašajo 22,1%. Akontacija dohodnine v okviru plače je odvisna od predvidenih prihodkov posameznika v tekočem letu in različnih olajšav, ki jih uveljavlja (za vzdrževane družinske člane, invalidnost, po 65 letu...).

V tabeli je izračunana neto plača za bruto znesek 1.300€, ne da bi zaposleni uveljavljal olajšavo za vzdrževane družinske člane in imel pri delodajalcu kakršnekoli bonitete (pokrite stroške telefona, uporabo službenega vozila v privatne namene...).

Pripomoček za hitri izračun neto, bruto in bruto bruto (www.manpower.si)

Izračun lahko koristi pri pripravi prijav za različne razpise, kjer je treba oceniti vrednost delovne ure oz. vrednost dela, ki obsega določeno število delovnih ur.



POVEZAVE

Mladi v akciji (Prostovoljno delo)

Pravnoinformacijski center nevladnih organizacij PIC

Predlog Zakona o prostovoljskem delu (ZPD, 21.11. 2008, www.sodeluj.net)

Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Ur. l. RS št. 140/2006)

European Voluntary service - EVS

Davčna uprava Republike Slovenije

Inšpektorat Republike Slovenije za delo

Zakon o dohodnini

Zavod za zaposlovanje

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 103/2007 z dne 13.11.2007)

Pripomoček za hitri izračun neto, bruto in bruto bruto (www.manpower.si)


Sorodne teme (Artservis, Priročnik):

Avtorska pogodba

Podjemna pogodba

Pogodba o (poslovnem) sodelovanju

Kako zaposliti delavca?



Pri pripravi prispevka so sodelovali:

- Pravno informacijski center nevladnih organizacij PIC (Delo v delovnem razmerju pri nevladni organizaciji, Delo preko avtorske pogodbe za nevladno organizacijo, Delo preko podjemne pogodbe (pogodbe o delu)za nevladno organizacijo, Delo preko študentske napotnice za nevladno organizacijo),

- Sašo Kronegger, 3P izobraževanje in svetovanje (Javna dela, Prostovoljno delo v nevladni organizaciji, Evropska prostovoljna služba, Cena dela v nevladnih organizacijah).

Dodatni viri: Durs, Zavod za zaposlovanje, e-Študentski Servis, Racunovodja.com

Uredila: Marija Mojca Pungerčar

Maj 2006, zadnja posodobitev: 14. 05. 2009