DEJAVNOST

Delo v nevladnih organizacijah

1. Delo v delovnem razmerju pri nevladni organizaciji
2. Javna dela
3. Delo preko avtorske pogodbe za nevladno organizacijo
4. Delo preko podjemne pogodbe (pogodbe o delu) za nevladno organizacijo
5. Delo preko študentske napotnice za nevladno organizacijo
6. Prostovoljno delo v nevladni organizaciji
7. Evropska prostovoljna služba
8. Cena dela v nevladnih organizacijah

DELO V DELOVNEM RAZMERJU PRI NEVLADNI ORGANIZACIJI

Vzpostavitev delovnega razmerja

Kot delovno razmerje zakonodaja (Zakon o delovnih razmerjih) opredeljuje tisto razmerje med delavcem in delodajalcem (v našem primeru nevladno organizacijo), v katerem se delavec vključi v delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno, nepretrgoma, po navodilih in pod nadzorom opravlja določeno delo. Pri tem velja izpostaviti nepretrgano delo za plačilo ter podrejenost delavca v tem razmerju. V kolikor delo, ki ga opravljamo, vsebuje te elemente, gre za delovno razmerje.

Za vzpostavitev delovnega razmerja z nevladno organizacijo je potrebno najprej z njo skleniti pogodbo o zaposlitvi (za potrebe tega članka se kot nevladna organizacija šteje pravna oseba, ki je registrirana pri pristojnem organ kot društvo, zveza društev, ustanova (fundacija) ali zasebni zavod). Stranki pri taki pogodbi imenujemo delavec in delodajalec. Delodajalca kot nevladna organizacija zastopa njen zakoniti zastopnik (npr. predsednik društva ali direktor zavoda). Glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi, zakonodaja ne dela razlik med posameznimi oblikami nevladnih organizacij in vse lahko nastopajo kot delodajalec, če so registrirane in so pravne osebe.

V primeru, da je kandidatov za eno delovno mesto v nevladni organizaciji več, je potrebno vedeti, da ima delodajalec pravico do proste odločitve, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje postavljene pogoje, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi. Pri tem je omejen z določenimi zakonskimi prepovedmi, kot sta prepoved diskriminacije glede na spol, starost, veroizpoved in podobno ter prepoved zaposlitve tujca brez ustreznega dovoljenja. Ko delodajalec izbere kandidata, s katerim bo sklenil delovno razmerje, mora o tem obvestiti vse ostale neizbrane kandidate v 8 dneh od sklenitve pogodbe z njim. Na zahtevo neizbranega kandidata mora temu vrniti tudi vse dokumente, ki mu jih je ta predložil kot dokaz za izpolnjevanje zahtevanih pogojev za opravljanje dela.

Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi je potrebno paziti, da ta vsebuje vse z zakonom določene elemente, lahko pa seveda vsebuje tudi druge določbe, če ima nevladna organizacija takšne potrebe. Element, ki je obvezen v pogodbi o zaposlitvi, je vsekakor naziv delovnega mesta in kratek opis dela, ki ga mora delavec po tej pogodbi opravljati. Prav tako je pomembno določiti čas trajanja delovnega razmerja (pogodbe za določen čas ali za nedoločen čas), ali gre za delovno razmerje s polnim ali krajšim delovnim časom ter seveda določilo o znesku osnovne plače in določitev letnega dopusta. Ko se delavec in delodajalec pogajata o posameznih elementih pogodbe, sta pri tem seveda svobodna, zakonodaja pa jima postavlja določene okvire, znotraj katerih se lahko gibljeta (npr. minimalno trajanje letnega dopusta, minimalna višina plače in podobno). Preden se delavca zaposli (tudi če je kandidat znan), je potrebno na Zavod za zaposlovanje poslati prijavo potrebe po delavcu na obrazcu DZS 0,48.

Pravice in obveznosti

Ob nastopu na delo je potrebno upoštevati tudi varnost pri delu. Delodajalec je delavca namreč dolžan pred nastopom na delo napotiti na lastne stroške na zdravniški pregled, da se ugotovi, ali je ta sposoben za opravljanje v pogodbi določenega dela. Za delovno mesto, kjer delavec dela, mora imeti delodajalec opravljeno meritev tveganosti delavnega mesta, kar pa ni vezano na sklenitev same pogodbe - to lahko ima že od prej, v kolikor ni prišlo do sprememb. Tretja obveznost delodajalca pa je napotitev delavca na izobraževanje in izpit iz varnosti pri delu. Meritev tveganosti in izpit iz varnosti pri delu opravljajo posebne organizacije, ki imajo za to posebno dovoljenje. Ker so cene med njimi različne, se izplača njihove ponudbe primerjati glede na potrebe delodajalca. Poleg omenjenega pa obstaja še obveznost obveščanja s strani delavca o vsaki nevarnosti za življenje ali zdravje, ki jo zazna pri delu, in obveznost delodajalca, da zagotavlja pogoje za varnost in zdravje delavcev.

Ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi pa delavec in delodajalec kot pogodbeni stranki prevzameta tudi določene pravice in obveznosti. Prva izmed obveznosti delavca je seveda opravljanje dela, določenega s pogodbo. Če delavec dela ne opravlja, je to lahko razlog, da delodajalec delovno razmerje prekine. Delavec ima s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi že na podlagi zakona prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti, kar pomeni, da med trajanjem delovnega razmerja ne sme opravljati zase ali za koga drugega (ki ni delodajalec) dela, ki sodi v dejavnost delodajalca ali bi mu lahko pomenilo konkurenco, razen če mu delodajalec za to poda soglasje. Zakon prav tako določa, da mora takšno soglasje biti dano v pisni obliki. Ob izplačilu osebnega dohodka gre delavcu del za akontacijo dohodnine, za kar poskrbi delodajalec in se nato ob odmeri dohodnine prihodnje leto vračuna v osnovo za odmero dohodnine.

Nasproti obveznosti delavca, da delo opravlja, pa je obveznost delodajalca, da mu delo zagotavlja. Če delodajalec dela ne zagotovi, je takšno stanje v njegovo škodo, saj pomanjkanje dela ni razlog, da delavcu ne bi moral izplačevati osebnega dohodka. Izplačevanje ustreznega plačila za delo je namreč prav tako obveznost delodajalca. Poleg plačila za delo je delodajalec dolžan delavca prijaviti ob sklenitvi delavnega razmerja v sisteme obveznega zavarovanja pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije na obrazcu DZS M1, ki ga dobimo v knjigarni, ter mu mesečno plačevati te prispevke, ki so odvisni od višine delavčevega dohodka. Prav tako je delavcu potrebno v delovno knjižico vpisati začetek delovnega razmerja.

Prenehanje delovnega razmerja

Zakonodaja posega tudi v načine prenehanja delovnega razmerja, tako da ureja postopke, pravice in obveznosti obeh strank. Delavec lahko nevladni organizaciji kadarkoli odpove delovno razmerje in mu svoje odločitve ni potrebno obrazložiti, mora pa pri tem upoštevati odpovedni rok. Ta je najmanj 30 dni, lahko pa pogodba o zaposlitvi ali kolektivna pogodba, ki velja za delodajalca, določa daljši rok. Odpovedni rok prične teči z dnem, ko delavec poda pisno odpoved in dokler ta ne poteče, delovno razmerje še vedno traja, kar pa pomeni, da še vedno obstajajo vse obveznosti obeh strani (delavec mora dela še vedno opravljati, delodajalec pa mu je dolžan za to plačati).

Večje pa so omejitve nevladnih organizacij kot delodajalcev, če te želijo prekiniti delovno razmerje (odpustiti delavca), saj za to potrebujejo z zakonom določene razloge. Ti razlogi so lahko poslovni (prenehanje potrebe po delavcu, ekonomski razlogi, kot so upad prometa ali tehnološki razlogi), razlog je lahko nesposobnost delavca (dela ne opravlja pravočasno, strokovno in podobno) ali pa krivdni razlogi delavca (kršenje pogodbe o zaposlitvi). Iz drugih razlogov odpoved s strani delodajalca ni možna (npr. zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni, družinskih obveznosti in podobno).

JAVNA DELA

Kaj so javna dela?

Javna dela so ena izmed oblik aktivne politike zaposlovanja, ki jih izvaja naša država. Brezposelnim osebam omogočajo, da se ponovno vključijo v svet dela, povečajo svojo konkurenčnost na trgu dela, ohranijo in razvijejo svoje delovne navade ter ob pomoči države sami prispevajo za zagotavljanje lastne socialne varnosti. Poleg tega javna dela brezposelnim odkrivajo nove zaposlitvene možnosti in priložnosti ter jih vzpodbujajo k samozaposlovanju.

Na drugi strani javna dela vzpodbujajo socialnoekonomski razvoj lokalnih skupnosti, saj omogočajo opravljanje nepridobitnih del in storitev, ki jih ni mogoče izvajati kot redno dejavnost, s tem pa tudi prispevajo k dvigu kakovosti življenja občanov. Prav tako odkrivajo nove tržne priložnosti in omogočajo izvajalcem in naročnikom spoznavanje in vzgajanje kadra za kasnejšo zaposlitev.

Organizacije prijavijo program javnih del, v katerega bi želele vključiti brezposelne osebe na razpis, ki je objavljen v uradnem listu. Program mora ustrezati predvidenim vsebinskim kriterijem ter imeti podporo lokalne skupnosti (v obliki izjave, ki je del razpisne dokumentacije).

Vsebinski kriteriji za izbor programov javnih del v letu 2006

Programi javnih del s področja kulture pomenijo pomoč kulturnim organizacijam in društvom zaradi evidentiranja, ohranjanja in vzdrževanja kulturne dediščine, povečanja javne dostopnosti kulturno - umetniških programov in prireditev ter podpiranja kulturnega razvoja.

- Knjižnice: dejavnosti za otroke in mladino ter druge dodatne dejavnosti knjižnic.
- Gledališča, kulturni zavodi: pomoč pri organizacijski in promocijski dejavnosti (do 6 mesecev).
- Muzeji, galerije in arhivi: pomoč pri pripravi občasnih razstav in drugih prireditev (do 6 mesecev), urejanju gradiva (do 6 mesecev), informiranje obiskovalcev in nadzor, pomoč pri razvoju muzejev na prostem v uvajalnem obdobju (do 6 mesecev).
- Pomoč pri organiziranju in izvajanju kulturnih dejavnosti in prireditev: pomoč pri organizaciji različnih kulturnih in drugih prireditev, ki ne ustvarjajo dobička (do 3 mesece), pomožna tehnična opravila, pomoč pri izvajanju kulturnih dejavnosti v kulturnih domovih in zvezah kulturnih organizacij v občinah in krajevnih skupnostih, v kulturnih društvih, organizacijah in zavodih.
- Programi za varstvo in ohranitev kulturne dediščine: pomoč pri obnovi in osnovnem vzdrževanju oziroma varovanju kulturnih spomenikov, arheoloških izkopavanjih, restavriranju in konzerviranju, urejanju dokumentacije, popisi naravne in kulturne dediščine, pomoč pri vzdrževanju objektov in parkov.

Zaposlitev v program javnih del

V primeru, da je organizacija izbrana za izvajanje programa javnih del, lahko po podpisu pogodbe zaposli brezposelno osebo, ki ustreza kriterijem opisanim v prijavi programa javnega dela. Če organizacija ne pozna primerne osebe, ji pri tem pomaga Zavod RS za zaposlovanje.

Ko organizacija najde primerno osebo, jo lahko zaposli za določen čas, do zaključka trajanja programa javnih del. Zavod za zaposlovanje za vsakega zaposlenega preko javnih del delodajalcu refundira del plače ter stroške prevoza na delo in prehrane. Višina deleža plače je opredeljena v pogodbi in je odvisna od števila brezposelnih v regiji, kjer deluje organizacija, starosti ter izobrazbe zaposlenega. Refundira pa tudi stroške zdravniškega pregleda pred nastopom dela ter stroške usposabljanja za delo. Organizacija, ki izvaja javno delo, lahko Zavodu za zaposlovanje izstavi račun za organiziranje javnega dela.


DELO PREKO AVTORSKE POGODBE ZA NEVLADNO ORGANIZACIJO

Kaj je avtorsko delo?

O avtorskem delu govorimo, kadar gre za izdelavo individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena (in jo je možno s tem zaznati - ne more biti npr. avtorsko delo zgolj ideja, dokler ta ni izražena). Za avtorska dela se tako štejejo npr. leposlovna dela, računalniški programi, glasbena dela, gledališka dela, fotografska dela, likovna dela ali arhitekturna dela. V kolikor ne gre za takšne stvaritve, ni možno dela opraviti preko avtorske pogodbe

Za prenos avtorskih pravic od avtorja na nevladno organizacijo kot naročnika avtorskega dela je potrebna avtorska pogodba v pisni obliki. V pogodbi je potrebno urediti, kdo je avtor, kdo je naročnik in kaj je predmet pogodbe - avtorsko delo. Prav tako se v njej določi, kakšno je plačilo za izdelavo takega dela in pa seveda, kako je s prenosom avtorskih pravic - katere se prenesejo in v kakšni meri (npr. pravica reprodukcije in distribucije se prenese izključno na naročnika, kar pomeni, da je avtor ne sme prodati še komu tretjemu ali pa je neizključna, ali npr. ali se prenese tudi pravica dajanja na voljo javnosti ali ne).

Avtorska pogodba

Zakonodaja loči več možnih razmerij med avtorjem in naročnikom, ki jih je potrebno določiti že v avtorski pogodbi, od njih pa so odvisne predvsem davčne posledice izplačila za avtorsko delo.

Če je avtor z isto nevladno organizacijo že v delovnem razmerju, se mu dohodek iz avtorske pogodbe prišteje k davčni osnovi skupaj z osebnim dohodkov in ne more uveljavljati nobenih stroškov (avtorsko delo ustvarjeno v delovnem razmerju). Če ni v delovnem razmerju in avtorsko delo nastane pod nadzorom in navodili naročnika, gre za odvisno razmerje, pri katerem se v osnovo za dohodnino šteje prejet honorar, zmanjšan za 10 % normiranih stroškov, ki jih ni potrebno posebej izkazati. V kolikor pa gre za neodvisno razmerje glede nadzora, načina opravljanja storitve, pa se prihodek zmanjša za 25 % oziroma za dejanske stroške, če lahko to izkaže s knjigovodskimi knjigami. Za kakšno razmerje gre (znotraj delovnega razmerja, odvisno, neodvisno), je potrebno opredeliti v avtorski pogodbi.

Na podlagi sklenitve avtorske pogodbe prevzame avtor kot podpisnik tudi določene obveznosti. Zaveže se, da bo (v določenem roku) izdelal avtorsko delo in da bo na naročnika prenesel dogovorjene avtorske pravice. Če tako prenese nanj npr. izključno pravico do distribucije, ne sme na lastno pest avtorskega dela sam prodajati, ker je pravico do tega prenesel na naročnika. Če je prenesel na naročnika pravico do javnega prikazovanja, je ne more prenesti še na neko tretjo osebo, saj bi sicer odškodninsko lahko odgovarjal prvemu naročniku. Ob prejemu honorarja je dolžan plačati tudi akontacijo dohodnine, tako da se je potrebno pri sklenitvi pogodbe dogovoriti, ali je honorar neto (ne vsebuje akontacije) ali bruto (vsebuje akontacijo) znesek.

Po drugi strani pa ima tudi nevladna organizacija kot naročnik na podlagi pogodbe in samega zakona določene obveznosti do avtorja. Avtorju je dolžna za izdelano in predano avtorsko delo izplačati dogovorjen honorar, ima pravico izkoriščati pridobljene avtorske pravice, ne sme pa uporabljati ostalih. Če naročnik pridobi pravico do predelave ali do vključitve dela v drugo delo v nespremenjeni obliki, ne sme dela predelati v avdiovizualno delo (narediti film po kupljeni knjigi), če ni za to pridobil posebne pravice do avdiovizualne priredbe. Dolžan je spoštovati tudi moralne avtorske pravice, tudi če to ni bilo izrecno določeno v pogodbi - spoštovati mora pravico do priznanja avtorstva in se ne sme sam podpisati pod avtorsko delo kot avtor sam, čeprav je delo odkupil za npr. nadaljnjo prodajo.


DELO PREKO PODJEMNE POGODBE (POGODBE O DELU) ZA NEVLADNO ORGANIZACIJO

Podjemna pogodba se sklene v primerih, ko gre za delo, kot je izdelava ali popravilo določene stvari, kakšno telesno ali umsko delo (pri slednjem pride v poštev tudi avtorska pogodba, če so prisotni vsi elementi avtorskega dela). Običajno se podjemna pogodba sklepa za dela, kadar imamo v večji meri opravka s fizičnim delom. Stranki podjemne pogodbe imenujemo podjemnik in naročnik. Podobno kot pri delovnem razmerju je za podjemno razmerje značilen element nadzora, saj ima naročnik pravico delo nadzorovati in dajati navodila, razen če to ni mogoče zaradi narave posla.

Obveznost podjemnika je v prvi vrsti seveda izvršiti delo v dogovorjenem času oziroma v času, ki je za takšna dela običajen, če rok ni bil dogovorjen. Prav tako mora naročnika opozoriti na morebitne napake materiala, ki mu ga je izročil naročnik. Če ni dogovorjeno drugače, lahko podjemnik zaupa izvršitev posla tretji osebi, še vedno pa sam odgovarja za izvršitev dela.

Po drugi strani pa je naročnik zavezan, da izplača podjemniku plačilo in da naročeno delo prevzame. Pri plačilu za delo je potrebno omeniti še dvoje: ob plačilu na podlagi podjemne pogodbe je potrebno odvesti akontacijo dohodnine v višini 25 % osnove za izračun, ki je dejansko izplačilo, zmanjšano za 10 % normiranih stroškov ali dejansko izkazanih stroškov. Razlika glede na avtorsko pogodbo pa je tudi v tem, da se pri podjemni pogodbi plača tudi socialne prispevke (za invalidsko in pokojninsko zavarovanje).


DELO PREKO ŠTUDENTSKE NAPOTNICE ZA NEVLADNO ORGANIZACIJO

Delo v nevladnih organizacijah preko napotitve študentskega servisa ni omejeno na vrsto dela in elemente razmerja med delavcem in delodajalcem, kot to velja za prejšnje oblike, temveč je omejitev na statusu osebe, ki delo izvaja. Ta mora imeti status študenta.

Preden lahko študent prične odplačno delati v nevladni organizaciji, se mora včlaniti v enega od študentskih servisov (to so organizacije z dovoljenjem za posredovanje študentskega dela), prav tako pa mora praviloma tudi nevladna organizacija vključiti med ponudnike del pri istem študentskem servisu (tako da z njim sklene pogodbo). Šele ko sta oba omenjena pogoja izpolnjena, lahko študentski servis izda napotnico, na podlagi katere lahko študent prične z delom. V tem primeru torej nimamo nobene pogodbe med nevladno organizaciji kot delodajalcem oziroma naročnikom in osebo, ki dela izvaja.

Najkasneje na dan začetka dela študent v nevladni organizaciji mora ta kot delodajalec na posebnem obrazcu o tem obvestiti Davčno upravo Republike Slovenije (DURS) in Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Večina študentskih servisov se lahko pooblasti, da to storijo namesto delodajalca.

Ko študent z delom konča oziroma ko poteče čas, za katerega je bila napotnica izdana, nevladna organizacija napotnico vrne študentskemu servisu, ki na podlagi nje izda račun. Poleg plačila za študentsko delo je delodajalec dolžan plačati še osnovno koncesijsko dajatev (10 %), dodatno koncesijsko dajatev (2 %) in prispevek za varstvo pri delu, ki je fiksni znesek. Pri samem izplačilu je študent zavezan k plačilu akontacije dohodnine, če znesek na njej presega 100.000 SIT, in sicer se znesek zniža za 10 % normiranih stroškov, nato pa odvede akontacijo v višini 25 %. Za plačilo akontacije poskrbi študentski servis. Na podlagi veljavne zakonodaje nevladna organizacija študentu ni dolžna povrniti stroškov prevoza na delo in prehrane, temveč je to stvar dogovora med njo in študentom.


PROSTOVOLJNO DELO V NEVLADNI ORGANIZACIJI

Kaj je prostovoljno delo?

Posebnega zakona, ki bi urejal prostovoljno delo v Sloveniji, zaenkrat še ni, je pa predviden v načrtu dela Vlade Republike Slovenije. Predlog Zakona o prostovoljnem delu v svojem 6. členu postavlja definicijo prostovoljnega dela: "Prostovoljno delo je delo, ki ga po svoji svobodni odločitvi in brez pričakovanja materialnih koristi opravlja posameznik v dobro drugih ali za skupno javno korist."

Zakon definira tudi pojem organizirano prostovoljno delo: "Za organizirano prostovoljno delo se šteje prostovoljno delo, ki se izvaja v okviru dejavnosti pravnih oseb, katerih delovanje je v skladu z zakonom opredeljeno kot nepridobitno, in drugih organizacij, ki imajo poleg društev in zvez društev status humanitarne organizacije, in se izvaja vsaj 1 uro na teden oziroma vsaj 4 ure na mesec oziroma vsaj 52 ur v enem letu. Kot organizirano prostovoljno delo se šteje tudi prostovoljno delo:
- voljenih in imenovanih funkcionarjev,
- strokovnjakov, ki prostovoljno delo opravljajo na svojem strokovnem področju,
- prostovoljcev, ki organizirajo dejavnost prostovoljske organizacije ali organizirajo prostovoljno delo."

Dogovor med prostovoljcem in organizacijo

Kot v vsakem razmerju je tudi v prostovoljnem delu ključ do uspešnega sodelovanja v jasni definiciji predstav in želja obeh strani. Zakon ne zahteva pisnega dogovora med prostovoljcem in organizacijo, razen:
- v primeru dolgoročnega prostovoljnega dela,
- v primeru prostovoljnega dela v tujini ali
- če to zahteva prostovoljec ali prostovoljska organizacija.

Dogovor mora vsebovati:
- določila o času trajanja in kraju prostovoljnega dela, če gre za prostovoljno delo v tujini, pa tudi o nastanitvi in vzdrževanju prostovoljca,
- kratek opis prostovoljnega dela,
- določila o usposabljanju,
- določila o osebnostni podpori prostovoljca in mentorstvu,
- določila o povračilu stroškov,
- določila o drugih pravicah in obveznostih, ki jih določa zakon o prostovoljnem delu.

V praksi se prostovoljske organizacije odločajo za pisni format izjave o opravljanju prostovoljnega dela oziroma dogovora o prostovoljnem delu predvsem v naslednjih primerih:
- ko prostovoljec opravlja prostovoljno delo, ki je povezano z višjo stopnjo odgovornosti za delovanje organizacije (na primer vodja projekta),
- kadar gre za prostovoljno delo skozi daljše časovno obdobje,
- kadar je potrebno za opravljanje prostovoljnega dela prostovoljca strokovno usposobiti, kar zahteva večji finančni vložek v njegovo znanje (na primer prostovoljcu plačamo tečaj za izdelavo spletnih strani).

Povrnitev stroškov in nagrade za prostovoljce

Obstoječa zakonodaja omogoča povrnitev stroškov, povezanih z delom prostovoljcu (za prehrano ali prevoz), ali izplačilo nagrad pod določenimi pogoji. Omenjena povračila stroškov, povezanih z delom, se ne vštevajo v osnovo za odmero dohodnine, če ne presegajo istega zneska, kot to velja za osebe v delovnem razmerju - zneskov zakon ne določa, temveč jih za določen čas odredi Vlada Republike Slovenije s posebno odredbo.

Organizacija lahko prostovoljca za njegovo delo tudi nagradi. Oblike nagrade so različne od izletov in plačanih kotizacij za seminarje do finančnih nagrad. Finančna nagrada ni obdavčena po Zakonu o dohodnini, če ne presega 30.000 SIT mesečno oziroma 200.000 SIT na letni ravni. Če prostovoljec prejema nagrade s strani več organizacij, skupni seštevek nagrad ne sme presegati zgoraj omenjenih zneskov. Kadar nagrada presega omenjene zneske, se ob izplačilu plačuje tudi akontacija dohodnine v višini 25 % od bruto izplačila.

Kot eno izmed oblik nagrade nekatere organizacije ob zaključku leta prostovoljcem izdajo potrdila o opravljenem prostovoljnem delu, v katerem opredelijo vrednost posameznikovega prostovoljnega dela. Prostovoljec lahko tako potrdilo uveljavlja kot davčno olajšavo pri dohodninski napovedi (plačani prostovoljni denarni prispevki in vrednost daril v naravi za humanitarne, dobrodelne, kulturne, vzgojno-izobraževalne ... namene.)


EVROPSKA PROSTOVOLJNA SLUŽBA

Kdo je lahko prostovoljec?

Projekt Evropske prostovoljne službe (European Voluntary service - EVS) omogoča mladi osebi, da postane prostovoljec v drugi državi za omejeno časovno obdobje od 6 do 12 mesecev. Prostovoljno opravljanje del in nalog lahko na primer poteka na področju okoljevarstva, umetnosti in kulture, aktivnosti z otroki, mladimi ali ostarelimi osebami, kulturne in zgodovinske dediščine, športnih in drugih prostočasnih aktivnostih.

Prostovoljec sodeluje v aktivnostih (projektih), ki morajo upoštevati naslednja splošna načela:
- potekajo v državi, v kateri prostovoljec sicer NE živi,
- so neprofitne in za svoje delo prostovoljec ne dobi plačila,
- so del partnerskega sodelovanja med prostovoljcem, pošiljajočo in gostiteljsko organizacijo,
- prinašajo dodatno vrednost lokalni skupnosti,
- ne predstavljajo nadomestila za sicer plačano delovno mesto, civilno služenje vojaškega roka ali drugih alternativ,
- trajajo omejen čas (največ 12 mesecev),
- ena izmed sodelujočih organizacij (pošiljajoča ali gostiteljska) mora biti iz države članice Evropske unije.

Večina projektov Evropske prostovoljne službe so projekti ena-ena, npr. prostovoljec gre iz ene države v drugo. Prijavitelji tovrstnih projektov neposredno sodelujejo z nacionalnimi agencijami v programskih državah.

Partnerji v EVS projektih

V EVS projektu sodelujejo trije partnerji: prostovoljec, pošiljajoča organizacija in gostiteljska organizacija.

Organizacija, ki bi želela gostiti prostovoljca iz tujine (gostiteljska organizacija), najprej pripravi izraz interesa za gostiteljstvo, v katerem na kratko opiše "delovno mesto", na katerem bi prostovoljci lahko delali. Ko je interes za gostiteljstvo odobren s strani Evropske komisije, je objavljen v bazi odobrenih programov na internetu. Prostovoljci lahko ob pomoči pošiljajoče organizacije izbirajo med vsemi odobrenimi programi, ter se nanje prijavljajo.

Ko se izkaže, da obstaja interes za sodelovanje med vsemi tremi partnerji, pošiljajoča in gostiteljska organizacija začneta pripravljati prošnji za sprejem projekta v program MLADINA. Če je program sprejet, lahko prostovoljec začne z Evropsko prostovoljno službo.

Prostovoljec je mlada oseba med 18. in 25. letom, ki vloži svoj čas in energijo v projekt, ki koristi lokalni skupnosti, pri tem pa v zameno dobi možnost prakticiranja svojih sposobnosti, pridobi kulturni in družbeni kapital ter oblikujejo svojo bodočnost. Med opravljanjem Evropske prostovoljne službe so prostovoljci odgovorni za izvajanje konkretnih nalog, ki so jim dodeljene, s svojim delom pa morajo biti koristni za gostiteljske organizacije in lokalne skupnosti, v kateri delajo in živijo.

Vsi prostovoljci, ki zaključijo EVS projekte, pridobijo EVS potrdilo, ki ga podpiše član Evropske komisije, ki je odgovoren za izvajanje programa MLADINA.

Pošiljajoča organizacija je lahko vsaka nevladna organizacija (društva, zveze društev, zavodi itd.), organ lokalne skupnosti (občina in javni zavodi) ali druga oblika neprofitne lokalne ustanove ali pobude, ki je pravna oseba. Njene naloge so:
- priprava prostovoljca ne projekt, vključno z iskanjem gostiteljske organizacije v tujini, usposabljanje prostovoljca pred odhodom,
- vzdrževanje stika s prostovoljcem med izvajanje projekta,
- podpora prostovoljcu po vrnitvi s projekta (vrednotenje opravljenega projekta, podpora pri ponovnem vključevanju v družbo),
- zagotovitev vizuma za vstop v državo, kjer se bo izvajal projekt (če je to potrebno),
- zavarovanje prostovoljca (organizacija zgolj posreduje podatke zavarovalnici, ki te storitve opravlja za Evropsko komisijo).

Gostiteljska organizacija je lahko vsaka nevladna organizacija (društvo, zveze društev, zavodi itd.), organ lokalne skupnosti (občina in občinske službe) ali druga oblika neprofitne lokalne ustanove ali pobude, ki je pravna oseba.

Gostiteljske organizacije

Organizacije, ki želijo postati gostiteljske organizacije, morajo izpolnjevati sledeče pogoje:
- Možnosti za učenje: gostiteljska organizacija mora jasno identificirati možnosti za učenje prostovoljca.
- Nadomestilo za zaposlovanje: prostovoljci ne smejo v nobenem primeru predstavljati nadomestilo sicer plačane delovne sile.
- Omejevanje z določanjem pogojev: gostiteljske organizacije ne smejo od prostovljcev zahtevati izpolnjevanje pogojev, ki so povezani s pripadnostjo določeni etnični skupini, veri, spolni ali politični usmeritvi. Projekti morajo biti odprti za vse mlade, ne glede na njihovo izobrazbo, izkušnje ali znanje jezika.
- Dela in naloge: administrativna in rutinska dela ne smejo presegati razumnega deleža v okviru vseh del in nalog, ki jih opravlja prostovoljec. Osebna nega ni dovoljena v nobenem primeru.

Gostiteljska organizacija je odgovorna za izvedbo naslednjih nalog:
- Usposabljanje: usposabljanje prostovoljca za konkretne naloge, ki jih bo izvajal med opravljanjem prostovoljne službe. Naloge in zadolžitve prostovoljca morajo odražati njegove sposobnosti in pričakovanja. Njihovo izvajanje mora nadzorovati oseba, ki je vešča opravljanja nalog ali zadolžitev prostovoljca, in je sposobna usmerjati in pomagati prostovoljcu pri izvajanju njegovih obveznosti. Gostiteljska organizacija je tudi odgovorna za sodelovanje prostovoljca na seminarjih, ki jih načeloma organizirajo nacionalne agencije med potekom izvajanja Evropske prostovoljne službe.
- Osebna podpora: da bi preprečili in reševali težave prostovoljca v osebnem življenju ali težave, ki se pojavijo med izvajanjem aktivnosti v gostiteljski organizaciji, mora biti poskrbljeno za zadostno osebno podporo prostovoljcu. Ta mora imeti možnost integracije v lokalno skupnost, se srečevati z drugimi mladimi, možnost socializacije ter sodelovanja v prostočasnih aktivnostih itd. Stiki z drugimi prostovoljci, ki sodelujejo v EVS v istem kraju ali bližini, so več kot zaželeni.
- Mentor: vsaka gostiteljska organizacija mora določiti mentorja, na katerega se v primeru težav prostovoljec obrne. Mentor je odgovoren za osebno in pedagoško podporo ter jezikovno pomoč.
- Jezikovno usposabljanje: znanje jezika ima dolgoročne koristi in pomaga pri integraciji prostovoljca v gostiteljsko okolje. Gostiteljska organizacija je tudi odgovorna za organizacijo možnosti učenja jezika.
- Nastanitev: gostiteljska organizacija je dolžna poskrbeti za primerno nastanitev prostovoljca.
- Prehrana: gostiteljska organizacija je dolžna poskrbeti za tri dnevne obroke hrane oziroma zagotoviti kritje stroškov prehrane.
- Lokalni prevoz: gostiteljska organizacija mora prostovoljcu zagotoviti možnost lokalnega prevoza z javnimi sredstvi.
- Žepnina: gostiteljska organizacija mora tedensko ali mesečno prostovoljcu izplačevati žepnino (gostiteljska organizacija sredstva pridobi iz programa MLADINA).
- Dovoljenja za bivanje in delovne vize: gostiteljska organizacija je skupaj s pošiljajočo organizacijo odgovorna, da zagotovi dovoljenje za bivanje oziroma delovno vizo, če je to potrebno za prostovoljca.

Kako se financira projekt?

Finančna podpora projektom EVS temelji na načelih sofinanciranja. To pomeni, da so prispevki v denarju ali v naravi iz različnih virov potrebni za kritje vseh stroškov projekta. Evropska unija bo plačala določene stroške in prispevala h kritju drugih stroškov pošiljajoče in gostiteljske organizacije...

Razen za potne stroške prostovoljca, žepnino in izredne stroške prispevek skupnosti ni povezan z nobenimi točno določenimi stroški in organizacije lahko uporabijo sredstva po svoji presoji, dokler izpolnjujejo obveznosti, ki so predstavljene v nadaljevanju. Prispevek je izračunan na podlagi pavšalnih zneskov in ga ni potrebno utemeljevati oziroma upravičevati.

Pošiljajoča organizacija:

Gostiteljska organizacija:

CENA DELA V NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Ovrednotenje prostovoljnega dela v projektih

Praksa prostovoljskih organizacij pri ovrednotenju vrednosti prostovoljnega dela v projektih in programih je različna. Pogosto organizacije vrednost prostovoljnega dela ovrednotijo že pri pripravah projekta ter jo opredelijo kot vložek lastnih sredstev v naravi. Enako je tudi v poročilih o opravljenih projektih ali programih. Vrednost prostovoljnega dela se opredeli na osnovi urnih postavk iz prejšnjega poglavja.

Ceno dela je pri pripravi projektov težko določiti, saj pri načrtovanju najpogosteje še ni jasno, kdo bo konkretna oseba, ki bo delo opravljala. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v pomoč nevladnim organizacijam pri pripravi prijav na razpise običajno objavi cenik bruto ur dela, ki ga priznava v sofinanciranih programih.

1. Cenik bruto ur dela v sofinanciranih programih v letu 2006 (cene so v SIT):

Vodja programa oziroma projekta je oseba, zadolžena za vodenje projektov.
Strokovni delavec je oseba z določeno strokovno (najpogosteje univerzitetno) izobrazbo in izvaja strokovne naloge v programu, laični delavec je oseba, ki nima visoke izobrazbe za specifično delo. Med laične delavce spadajo administrativno osebje, javni delavci ter prostovoljci.

Izračun neto zneskov za izplačila je odvisen od načina zaposlitev posameznika v projektu, saj so glede na vrsto pogodbe opredeljeni tudi davki in prispevki iz posameznega delovnega razmerja.

2. Cena dela preko študentske napotnice za nevladno organizacijo

Izračun bruto zneska:
neto znesek študentskega dela (znesek, ki ga prejme študent) x 1,144 SIT + 672 SIT (prispevek za zavarovanje ) = bruto znesek oz. znesek za plačilo

3. Cena dela preko avtorske pogodbe za nevladno organizacijo:

a) avtor uveljavlja 15 % olajšavo, 25 % akontacija dohodnine
neto znesek avtorskega dela x 1,269841 = bruto znesek oz. znesek za plačilo
b) avtor uveljavlja 40 % olajšavo, 25 % akontacija dohodnine
neto znesek avtorskega dela x 1,176471 = bruto znesek oz. znesek za plačilo
c) avtor uveljavlja 10 % olajšavo, 25 % akontacija dohodnine
neto znesek avtorskega dela x 1,290324 = bruto znesek oz. znesek za plačilo.

4. Cena delovne ure v delovnem razmerju pri nevladni organizaciji

Cena delovne ure je izračunana za obdobje enega leta:

vvvvvvv((brutobruto + hrana + prevoz) x 12) + regres
__________________________________________
1 ura = 366 - vikendi - prazniki - dopust
vvvvvv________________________________
vvvvvv vvvvvvvvvvvvvvvvvv8

Razlaga izračuna:

brutobruto + prevoz + hrana: 295.000,00 SIT
na leto: 3.540.000,00 SIT
regres: 130.000,00 SIT
SKUPAJ: 3.670.000,00 SIT

dni v letu 2004: 366
vikendi: 104 (52 tednov x 2 dneva)
prazniki: 6
dopust: 25
delovnih dni: 231
cena delovnega dne: 3.670.000,00 SIT / 231 = 15.887,45 SIT
cena delovne ure: 1.985,93 SIT

Izračun lahko koristi pri pripravi prijav za različne razpise, kjer je treba oceniti vrednost delovne ure oz. vrednost dela, ki obsega določeno število delovnih ur.

Dodatne informacije:
Prostovoljno delo:
- Nacionalna agencija programa MLADINA (NA MLADINA)
- Sašo Kronegger, Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela:
drppd.prod@guest.arnes.si
Drugo:
- Pravnoinformacijski center nevladnih organizacij PIC

Povezave:
Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS 42/2002, 15. 5. 2002)
Javna dela (Zavod RS za zaposlovanje)
Predlog Zakona o prostovoljnem delu - uvodna obrazložitev (Pravnoinformacijski center nevladnih organizacij PIC - pdf)

Sorodne teme (Artservis, Priročnik):
Avtorska pogodba
Podjemna pogodba
Pogodba o (poslovnem) sodelovanju
Kako zaposliti delavca?



Pri pripravi prispevka so sodelovali:

- Pravno informacijski center nevladnih organizacij PIC (Delo v delovnem razmerju pri nevladni organizaciji, Delo preko avtorske pogodbe za nevladno organizacijo, Delo preko podjemne pogodbe (pogodbe o delu)za nevladno organizacijo, Delo preko študentske napotnice za nevladno organizacijo),

- Sašo Kronegger, Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela (Javna dela, Prostovoljno delo v nevladni organizaciji, Evropska prostovoljna služba, Cena dela v nevladnih organizacijah).

Maj, 2006