www.artservis.org | info@artservis.org

SCCA-Ljubljana | Evrokultura

O PRIROČNIKU OKROŽNICA BAZA POVEZAVE FORUM ENGLISH

| ORGANIZACIJA | DEJAVNOST | FINANCE | Vprašanja in odgovori |

ORGANIZACIJA
-Nadomestilo v primeru bolezni, nege, poškodbe
-Registriranje medija in statut
-Delo na črno
-Mesečno obvestilo o prispevkih
-Različne oblike registracij
-Status samozaposlenega v kulturi
-Kombinacija samozaposlitve in zaposlitve
-Kako zaposliti delavca?
-Obdavčitev za kulturo
-Normirani stroški in poslovne knjige
-Poslovni račun za samozaposlene
-Obveznosti za društvo
-Prispevki za socialno varnost

DEJAVNOST
-Plakatiranje v MOL
-Brezplačna domena .si
-Knjižnično nadomestilo
-Informacijska podpora o EU
-Roki za pritožbe
-Status "javni interes na področju kulture
-Zastopniki za kulturo
-Prijava javne prireditve
-Pridobitev vabilnega pisma za tujce
-Izvoz ali iznos umetnin
-Ravnanje z osebnimi podatki
-Prijava patenta v RS
-Copyleft
-Creative Commons
-Delo v NVO

FINANCE
-Množično financiranje s pomočjo interneta
-Cenzusi za samozaposlene v kulturi
-Obračunavanje DDV pri samozaposlenih v kulturi
-Subvencija za samozaposlitev
-Izenačena davčna stopnja za vse nosilce knjig
-Sledna pravica
-Kako pridobivati finančna sredstva?
-Avtorska pogodba
-Podjemna pogodba
-Pogodba o poslovnem sodelovanju
-Donatorstvo in sponzorstvo v Sloveniji
-Davčna številka za tujce
-Izstavljanje računa za opravljeno storitev za samozaposlene
-Napoved dohodnine za samozaposlene

Vprašanja in odgovori

Vprašanja in odgovori

Moralne avtorske pravice pri vizualnem ustvarjanju
22.4.2010

Vprašanje:

Zanima me, če mi lahko svetujete na temo moralnih avtorski pravic v primeru, ko moj delodajalec spreminja oz. zlorablja moje vizualno ustvarjanje. Sem filmski in televizijski snemalec ter direktor fotografije, zaposlen na javnem televizijskem mediju. Zaradi neznanih razlogov sem bil po prvem snemalnem dnevu dvodnevnega snemanja zamenjan kot snemalec oziroma avtor vizualizacije koncepta neke oddaje. V naslednjem terminu naj bi me zamenjal drugi snemalec. Ker sem sam ustvaril prepoznavni vizualni stil in koncept za konkretno oddajo, menim, da bodo moji posnetki, zmontirani z drugimi, popolnoma izgubili možnost vizualne/fotografske izpovedi ter s tem mojega avtorskega vložka. Ker odgovorni (pravna služba javnega medija) mislijo, da je dovolj, da me pod oddajo podpišejo pavšalno skupaj s sekundarnim snemalcem, vas prosim za uradno razlago.

Odgovor:

Uvodoma naj pojasnimo, da rubriko “Priročnik” na portalu Artservis.org vzdržuje Zavod SCCA-Ljubljana. Kot nevladna organizacija vam lahko v sodelovanju s pravnikom posredujemo pravno mnenje, ne moremo pa vam podati »uradne razlage«, kot jo pričakujete. Avtentično razlago zakona lahko sprejme samo Državni zbor, oziroma ga v konkretnem primeru spora lahko tolmači sodišče kot državni organ.

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah - ZASP pozna štiri različne moralne avtorske pravice: pravico prve objave, pravico priznanja avtorstva, pravico spoštovanja dela in pravico skesanja. Vsako pravico in način njihove kršitve vam pojasnjujemo v nadaljevanju.

Pravica prve objave je pravica avtorja odločiti, ali, kdaj in kako bo njegovo delo prvič objavljeno (17. člen ZASP). To pomeni, da se avtor sam odloči, ali se bo njegovo delo sploh objavilo in kako. Če nekdo delo objavi brez dovoljenja avtorja, lahko govorimo o kršitvi te moralne avtorske pravice. Do kršitve bi prišlo, če bi prepovedali prvo objavo svojega posnetka, a bi nekdo delo vseeno objavil in ga s tem naredil dostopnega javnosti. Kršitelj je v tem primeru oseba, ki posnetek objavi. Vendar pa za pravico do prve objave velja, da se najpogosteje dovoli s tako imenovanimi konkludentnimi dejanji (torej brez pisne pogodbe) ali s samim prenosom materialnih pravic – imetništvo zadnjih namreč ne bi imelo pomena, če jih imetnik niti ne bi mogel uporabiti, če dela niti ne bi smel objaviti. V takšnih primerih se tako lahko upošteva, da je avtor dovolil (prvo) objavo svojega dela.

V vašem primeru je prišlo do prenosa materialnih avtorskih pravic na javnem mediju kot delodajalcu, med drugim tudi do prenosa pravice reprodukcije in distribucije ter pravice javnega predvajanja, prikazovanja in drugih. Lahko zaključimo, da je namen delovnega razmerja vendarle takšen, da je tudi prva objava z vaše strani dovoljena, saj sicer imetnik materialnih avtorskih pravic (vaš delodajalec) večine teh pravic niti ne bi mogel uporabljati. O kršitvi te pravice tako po našem mnenju ne moremo govoriti. Več o prenosu materialnih pravic, ki je delna podlaga za takšen zaključek, sicer navajamo v nadaljevanju.

Pravica priznanja avtorstva je pravica avtorja, da se prizna njegovo avtorstvo na delu, ki ga je ustvaril. Avtor lahko določi, ali naj se pri objavi dela navede njegovo avtorstvo in s kakšno oznako (18. člen ZASP). Kršitev te materialne avtorske pravice bi bila, če javni medij ne bi navedel vašega avtorstva pri objavi vašega avtorskega dela.

Pravica spoštovanja dela daje avtorju (torej vam) izključno pravico, da se upre skazitvi in vsakemu drugemu posegu v svoje delo ali vsaki uporabi svojega dela, če bi ti posegi ali ta uporaba lahko okrnili njegovo osebnost (19. člen ZASP). Predvidevamo, da ste imeli v vašem vprašanju v mislih kršitev predvsem te moralne avtorske pravice. Zakonsko določba ne navaja, da mora priti do izgube »pečata« avtorja ali da se izgubi individualnost avtorja v delu (prepoznavnost dela po nekem avtorju), da lahko govorimo o kršitvi. Glede na opisano verjetno o sami skazitvi posnetka ne moremo govoriti, saj gre za skazitve običajno v primerih, kot so delno prebarvanje stenskih fresk, sprememba avtorske fotografije na način, da se deli slike (npr. obrazi) zamenjajo z drugimi deli ali uporaba samega dela na neprimeren ali žaljiv način. Lahko pa govorimo o posegu v vaše delo, saj, kot omenjate, ga bo neka druga oseba zmontirala in s tem posegla vanj.

Kot omenjeno je za kršitev te pravice pogoj tudi vsaj možnost okrnitve osebnosti avtorja. Potrebno je torej oboje: skazitev ali drug poseg in okrnitev osebnosti avtorja. Za zadnje velja, da gre za objektivni pogoj – torej ne pridejo v poštev vsi primeri, ko je avtor prizadet, ampak se upošteva nek splošen kriterij. Drugače povedano, ko pride do okrnitve osebnosti avtorja izključno zaradi npr. njegove neobičajne preobčutljivosti, o kršitvi težko govorimo. Po drugi strani pa je pri presoji morebitne kršitve te pravice potrebno presojati tudi razmerje avtorja do tretjih oseb. V vašem primeru je javni medij že imetnik vseh materialnih in drugih avtorskih pravic na omejenem delu, saj gre za avtorsko delo, ki je nastalo v okviru delovnega razmerja in je do prenosa prišlo že na podlagi zakona (101. člen ZASP). To pomeni, da ima javni medij kot vaš delodajalec tudi pravico do predelave avtorskega dela. Pravica do predelava pa daje njenemu imetniku pravico, da delo predela ali ga vključi v drugo avtorsko delo (33. člen ZASP).

Ker v vašem vprašanju navajate kot sporno predvsem montažno vaših posnetkov z drugimi posnetki in s tem izgubo vašega individualnega pečata na avtorskem delu, zaključujemo, da do kršitve pravice do spoštovanja dela najverjetneje ni prišlo in bi bilo kaj takega težko dokazljivo. Ravnanje delodajalca bi namreč s tem moralo poseči v samo vašo osebnost (in ne zgolj v vaše delo), biti bi moralo na primer žaljivo ali bi vas moralo drugače duševno prizadeti, česar pa izrecno ne omenjate. Prišlo je sicer do predelave vašega dela, a kot je povedano zgoraj, ima delodajalec to pravico že z zakonom, saj se je ta materialna pravica prenesla nanj. Za kršitev pravice do spoštovanja avtorskega dela pa je potrebno več kot zgolj to – poleg samega posega v delo se zahteva tudi okrnitev avtorjeve osebnosti.

Glede presoje razmerja do tretjih oseb bi bilo treba oceniti tudi interes vašega delodajalca za takšno ravnanje. Ta ima za takšen poseg v vaše delo verjetno izkazan dokaj velik interes, saj sodi takšno dejanje v njegovo osnovno dejavnost (priprava posnetkov). Takšen zaključek pa prav tako nakazuje, da do kršitve verjetno ni prišlo.

Četrta moralna avtorska pravica – pravica skesanja pomeni, da ima avtor izključno pravico, da do imetnika materialne avtorske pravice slednjo prekliče, če ima za to resne moralne razloge in če predhodno imetniku povrne škodo, ki mu s tem nastane (20. člen ZASP). Gre torej za to, da je imetnik avtorske pravice neka tretja oseba, avtor pa mu to pravico lahko prekliče (odvzame), če ima za to zakonsko predpisane pogoje. Kot resni moralni razlogi se v tem smislu štejejo predvsem spremembe avtorjevih nazorov, njegove osebnostne sfere, prepričanja in podobno. Prav tako je razlog lahko zunanje narave, kot so spremembe družbenih razmer. Gre tako za dokaj stroge pogoje, še dodatno pa mora avtor za preklic svojih materialnih avtorskih pravic imetniku povrniti škodo. Gleda na podani opis menimo, da tudi do kršitve te pravice ni prišlo, saj gre za pravico, ki daje avtorju določena upravičenja, sam pa se odloči, ali jih bo uveljavljal ali ne.

Vprašanja in odgovori | Pravno obvestilo



 



O PRIROČNIKU | OKROŽNICA | BAZA | POVEZAVE | FORUM | ENGLISH
ORGANIZACIJA | DEJAVNOST | FINANCE
Vprašanja in odgovori
| Brezplačno pravno svetovanje
www.artservis.org | info@artservis.org |
SCCA-Ljubljana | Evrokultura