www.artservis.org | info@artservis.org

SCCA-Ljubljana | Evrokultura

O PRIROČNIKU OKROŽNICA BAZA POVEZAVE FORUM ENGLISH

| ORGANIZACIJA | DEJAVNOST | FINANCE | Vprašanja in odgovori |

ORGANIZACIJA
-Nadomestilo v primeru bolezni, nege, poškodbe
-Registriranje medija in statut
-Delo na črno
-Mesečno obvestilo o prispevkih
-Različne oblike registracij
-Status samozaposlenega v kulturi
-Kombinacija samozaposlitve in zaposlitve
-Kako zaposliti delavca?
-Obdavčitev za kulturo
-Normirani stroški in poslovne knjige
-Poslovni račun za samozaposlene
-Obveznosti za društvo
-Prispevki za socialno varnost

DEJAVNOST
-Plakatiranje v MOL
-Brezplačna domena .si
-Knjižnično nadomestilo
-Informacijska podpora o EU
-Roki za pritožbe
-Status "javni interes na področju kulture
-Zastopniki za kulturo
-Prijava javne prireditve
-Pridobitev vabilnega pisma za tujce
-Izvoz ali iznos umetnin
-Ravnanje z osebnimi podatki
-Prijava patenta v RS
-Copyleft
-Creative Commons
-Delo v NVO

FINANCE
-Množično financiranje s pomočjo interneta
-Cenzusi za samozaposlene v kulturi
-Obračunavanje DDV pri samozaposlenih v kulturi
-Subvencija za samozaposlitev
-Izenačena davčna stopnja za vse nosilce knjig
-Sledna pravica
-Kako pridobivati finančna sredstva?
-Avtorska pogodba
-Podjemna pogodba
-Pogodba o poslovnem sodelovanju
-Donatorstvo in sponzorstvo v Sloveniji
-Davčna številka za tujce
-Izstavljanje računa za opravljeno storitev za samozaposlene
-Napoved dohodnine za samozaposlene

Vprašanja in odgovori

Vprašanja in odgovori

Samozaposleni v kulturi s »popoldanskim s.p.-jem«
4.4.2011

Vprašanje:

Ali lahko samozaposleni v kulturi (s pravico do plačila prispevkov iz državnega proračuna) registrira popoldanski sp, preko katerega izstavi račun, kadar je to potrebno? Govorimo o situaciji, ko s svojo osnovno dejavnostjo ne more preživeti in je zato občasno primoran izvajati neke druge dejavnosti (npr. fizično delo, druge storitvene dejavnosti, karkoli..)?


Kako se lahko zadeva uredi tako, da ne bo umetnik več delal na črno in bo hkrati lahko ohranil status samozaposlenega v kulturi? Ali v določilih o popoldanskem sp-ju obstajajo kake omejitve, kdaj in kdo ga lahko odpre? Ali je v uredbi o samozaposlenih opredeljeno, da je prepovedano imeti popoldanski s.p.?

Odgovor:

Vaše vprašanje se nanaša na možnosti samozaposlenega v kulturi, da bi poleg svoje osnovne dejavnosti na področju kulture lahko opravljal tudi druge dejavnosti (ki niso s področja kulture), pri čemer bi vaša osnovna dejavnost še vedno ostala ista.

 

Davčni vidik takšne situacije in uradno stališče DURS smo obravnavali že v prispevku Uradno tolmačenje upoštevanja 40 % normiranih stroškov (Artservis). V njem je DURS pojasnil, da v kolikor samozaposleni v kulturi izvaja tudi druge dejavnosti, potem ne more uveljavljati posebne osebne olajšave v višini 15% (to je znižanja davčne osnove v višini  15% prihodkov letno).

 

Kot že sami ugotavljate, je namen države pri plačevanju obveznih prispevkov in pri davčni olajšavi ravno v tem, da se samozaposleni ukvarjajo izključno s kulturo in s tem proizvajajo določene kulturne dobrine. V kolikor samozaposleni opravlja tudi posle, ki ne sodijo v kulturno dejavnost, jih niti ne sme opravljati kot samozaposleni v kulturi (82. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo – ZUJIK), hkrati pa izgubi boniteto v obliki davčne olajšave.

 

Glede na primer, ki ga navajate - to je, da ste zavoljo lastnega preživetja vendarle prisiljeni služiti denar tudi na druge načine, npr. z opravljanjem dejavnosti, ki niso povezane s kulturo, se seveda zastavi vprašanje, kako te »druge« dejavnosti izpeljati na način, da ne bi šlo za delo na črno (več o delu na črno v Artservisovem prispevku Delo na črno).

 

Menimo, da vaša ideja o ustanovitvi »popoldanskega s.p.« ni možna, saj ni skladna z vašim že obstoječim statusom samozaposlenega na področju kulture. Uvodoma naj še pojasnimo, da izraz »popoldanski s.p.« ni zakonski termin, saj gre pravno gledano za običajnega samostojnega podjetnika in zanj velja vse enako, kot za »celodnevni s.p.«, s to razliko, da je prvi že obvezno zavarovan na kakšni drugi podlagi (je npr. zaposlen za polni delovni čas) in tako plačuje zgolj pavšalne prispevke za socialno varnost, ne glede na višino svojih dejanskih prihodkov.

 

Ustanovitev s.p.-ja in vpis v razvid samozaposlenih na področju kulture predstavljata dve različni podlagi za obvezno zavarovanje, pri čemer ima podlaga zaradi ustanovitve s.p.-ja prednost pred zavarovanjem v obliki samozaposlitve na področju kulture (15. in 25. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-1. Če bi ustanovili s.p., bi vam odpadla podlaga, da ste lahko zavarovani kot samostojni kulturni delavec, s tem pa bi izgubili tudi pravico do plačila prispevkov s strani ministrstva.

 

V primeru, da bi bili registrirani za obe dejavnosti, bi se vam vsi dohodki iz obeh dejavnosti šteli za dohodek iz (ene) dejavnosti, saj davčna zakonodaja ne loči obdavčitve več-ih sklopov dejavnosti, ki bi jih opravljala ista oseba – vsak prihodek, ki ga opravi bodisi samozaposleni bodisi s.p., se namreč šteje za dohodek iz njegove dejavnosti. Posledično bi se tudi prihodkih obeh šteli v isto davčno osnovo in ločitev ne bi bila možna.

 

Vidimo pa možnost, da posle, ki ne sodijo na področje kulture, ne opravljate kot svojo dejavnost, ampak zgolj občasno kot fizična oseba (ne kot samozaposleni v kulturi in ne kot s.p.). To pomeni, da za te posle ne bi izstavili računa, ampak bi vsakokrat z naročnikom sklenili ustrezno ustno ali pisno pogodbo (če gre za fizično delo, bi bila to podjemna pogodba). Naročnik bi vam tako plačal na podlagi te pogodbe, prihodek iz te pogodbe pa ne bi bil prihodek iz vaše dejavnosti. Velja seveda opozoriti, da ker ne gre za opravljanje dejavnosti, takšni prihodki ne smejo biti redni in mora biti opravljanje takšnih poslov zgolj občasnega in izjemnega značaja. V nasprotnem primeru, če bi to opravljali pogosto, bi vendarle lahko rekli, da gre za opravljanje dejavnosti in s tem za delo na črno, saj te dejavnosti nimate registrirane.

 

Druga možnost bi po naši oceni lahko bila tudi v tem, da bi (so)ustanovili podjetje, ki bi opravljalo tudi »druge« dejavnosti (torej tiste, ki niso povezane s kulturo). Pri tem vaš položaj v podjetju ne bi smel predstavljati podlage za obvezna zavarovanja – to pomeni, da ne bi smeli bili tudi zastopnik podjetja in v podjetju tudi ne zaposleni (13. in 15. člen ZPIZ-1). Podlaga za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je namreč položaj, ko je oseba ustanovitelj in zastopnik zavoda ali podjetja (15. člen ZPIZ-1).

 

V kolikor bi takšno podjetje za vašo storitev (opravljeno v imenu podjetja in ne v imenu samozaposlenega) izdalo račun, bi šlo za prihodek podjetja in ne za vaš prihodek. Kot družbenik tega podjetja pa bi si nato lahko izplačevali dobiček, ki bi ga podjetje ustvarilo. Izplačilo takšnega dobička je seveda ob izplačilu predmet obdavčitve z dohodnino, všteval pa se vam bo tudi v dohodkovni cenzus. Ustanovitev in vodenje podjetja bi seveda terjalo tudi dodatne stroške poslovanja, tako da sami ocenite, ali je takšna rešitev za vas tudi finančno upravičena.

Vprašanja in odgovori | Pravno obvestilo



 



O PRIROČNIKU | OKROŽNICA | BAZA | POVEZAVE | FORUM | ENGLISH
ORGANIZACIJA | DEJAVNOST | FINANCE
Vprašanja in odgovori
| Brezplačno pravno svetovanje
www.artservis.org | info@artservis.org |
SCCA-Ljubljana | Evrokultura