www.artservis.org | info@artservis.org

SCCA-Ljubljana | Evrokultura

O PRIROČNIKU OKROŽNICA BAZA POVEZAVE FORUM ENGLISH

| ORGANIZACIJA | DEJAVNOST | FINANCE | Vprašanja in odgovori |

ORGANIZACIJA
-Nadomestilo v primeru bolezni, nege, poškodbe
-Registriranje medija in statut
-Delo na črno
-Mesečno obvestilo o prispevkih
-Različne oblike registracij
-Status samozaposlenega v kulturi
-Kombinacija samozaposlitve in zaposlitve
-Kako zaposliti delavca?
-Obdavčitev za kulturo
-Normirani stroški in poslovne knjige
-Poslovni račun za samozaposlene
-Obveznosti za društvo
-Prispevki za socialno varnost

DEJAVNOST
-Plakatiranje v MOL
-Brezplačna domena .si
-Knjižnično nadomestilo
-Informacijska podpora o EU
-Roki za pritožbe
-Status "javni interes na področju kulture
-Zastopniki za kulturo
-Prijava javne prireditve
-Pridobitev vabilnega pisma za tujce
-Izvoz ali iznos umetnin
-Ravnanje z osebnimi podatki
-Prijava patenta v RS
-Copyleft
-Creative Commons
-Delo v NVO

FINANCE
-Množično financiranje s pomočjo interneta
-Cenzusi za samozaposlene v kulturi
-Obračunavanje DDV pri samozaposlenih v kulturi
-Subvencija za samozaposlitev
-Izenačena davčna stopnja za vse nosilce knjig
-Sledna pravica
-Kako pridobivati finančna sredstva?
-Avtorska pogodba
-Podjemna pogodba
-Pogodba o poslovnem sodelovanju
-Donatorstvo in sponzorstvo v Sloveniji
-Davčna številka za tujce
-Izstavljanje računa za opravljeno storitev za samozaposlene
-Napoved dohodnine za samozaposlene

Vprašanja in odgovori

Vprašanja in odgovori

Avtorska zaščita arhitekturnega dela
11.4.2007

Vprašanje:

Sem odgovorni projektant arhitekt. Zanima me, kako zaščitiš projektno rešitev, ki jo hoče v izvedbenem delu investitor prenesti drugemu projektantu, ki bo z minimalnimi spremembami uporabil moje rešitve?

Projekt sem pripeljal do točke pridobitve gradbenega dovoljenja - PGD-ja, od tu, ko je "bitka" že dobljena, pa bi to prevzel nekdo drug.

Odgovor:

Arhitekturno delo je varovano z avtorsko pravico. Pod določenimi pogoji je omogočeno varstvo tudi modelom. V takem primeru govorimo o dvojnem varstvu.

1. Za model gre, če je v arhitekturnem načrtu videz, ki je drugačen od drugih, nastal načrtno, da se zadovolji željo naročnika.  Za model gre, če je nastal načrt v smislu industrijskega procesa - to pomeni cilj, idejo, oziroma čemu bo izdelek namenjen. Model se zaščiti tako, da se vloži zahtevek na Urad za intelektualno lastnino.

2. Pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev, ki izhajajo iz inovacij, ustvarjenih iz delovnih razmerij, ureja zakon o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja. Pod inovacije spadajo tudi videzi izdelkov, ki se lahko zavarujejo z modelom. Ta določa, da če oblikovanje videza izdelka spada v delovno področje delodajalca in je delavec v času trajanja delovnega razmerja ustvaril videz izdelka v okviru izpolnjevanja pogodbe o zaposlitvi, na izrecno zahtevo delodajalca ali na podlagi posebne pogodbe med delodajalcem in delavcem, pripada pravica do varstva z modelom delodajalcu, če ni s pogodbo o zaposlitvi ali s posebno pogodbo določeno drugače.
 
3. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) za avtorsko delo velja tudi arhitekturno delo kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture, ki je varovano z avtorsko pravico. Avtorskopravno varstvo dobi avtor od ustvaritve dela dalje, ne da bi ga bilo potrebno registrirati.

4. Kadar avtorsko delo ustvari delojemalec pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca (avtorsko delo iz delovnega razmerja), se šteje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem delu izključno prenesene na delodajalca za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo določeno drugače.

Tu so mišljene pogodbe vseh vrst: kolektivne pogodbe, pogodbe o zaposlitvi, posebne avtorske pogodbe. Arhitekturna dela se običajno naročaju avtorju z projektantsko pogodbo, ki je pogodba o naročilu avtorskega dela in vrsta podjemniške pogodbe.

Avtorska pravica ne nastane neposredno pri delodajalcu, temveč vselej pri avtorju-delojemalcu, ki je ustvaril delo. V zakonu pa je določeno, da se prenesejo nekatere pravice na delodajalca za določen čas, razen če ni s pogodbo drugače urejeno. Na delodajalca se prenesejo vse materialne pravice. Med tistimi, ki so pomembne za arh. načrt, so:
- pravica reproduciranja
- pravica distribuiranja
- pravica predelave

Pri predelavi gre za prevzemanje tujih stvari v lastno delo. To prevzemanje je lahko različne intezivnosti: od inspiracije (kot zanemarljivo intezivnega prevzema tujega dela), prek predelave (zelo intezivni prevzem tujega dela) do reprodukcije (kot popolnega prevzema tujega dela). S predelavo nastane novo avtorsko delo.

5. Delojemalcu-avtorju ostanejo moralne pravice:
- pravica priznanja avtorstva: lahko določi, da naj se pri objavi dela navede njegovo avtorstvo,
- pravica prve objave: ima pravico odločiti, ali in kdaj ter kako, naj bo njegovo delo prvič objavljeno,
- pravica spoštovanja dela: ima pravico, da se upre skazitvi in vsakemu drugemu posegu v svoje delo, če bi ti posegi lahko okrnili njegovo osebnost (poseg mora biti tak, da ga štejemo za neprimernega),
- pravica skesanja: avtor ima pravico, da do imetnika materialne avtorske pravice slednjo prekliče, če ima za to resne moralne razloge in če predhodno imetniku povrne škodo, ki mu s tem nastane. Pravica skesanja temelji na dejstvu, da je avtor s pogodbo prenesel določeno materialno pravico na drugega. Če ima avtor resne moralne razloge (sprememba avtorjevega odnosa do dela, spremenjene razmere v družbi, morajo biti resni), lahko enostransko od nje odstopi. Pogoj za preklic pogodbe je tudi povrnitev škode, ki nastane drugi pogodbeni stranki.

Pravice do spoštovanja dela avtor ne bo mogel uveljaviti v primerih, ko je z izrecno ureditvijo v zakonu dovoljeno poseganje v delo.

6. Dokazovanje kršitev avtorske pravice je mogoče le na sodišču.

Vprašanja in odgovori | Pravno obvestilo



 



O PRIROČNIKU | OKROŽNICA | BAZA | POVEZAVE | FORUM | ENGLISH
ORGANIZACIJA | DEJAVNOST | FINANCE
Vprašanja in odgovori
| Brezplačno pravno svetovanje
www.artservis.org | info@artservis.org |
SCCA-Ljubljana | Evrokultura