Nova obdavčitev za področje kulture po Zakonu o dohodnini

S 1. 1. 2007 se je začel uporabljati novi Zakon o dohodnini ZDoh-2. Izhodišče za pripravo novega zakona je bilo besedilo Zakona o dohodnini – ZDoh-1 (Uradni list RS, št. 59/06 – UPB4 in 69/06 – odločba US), zato je tudi v novem zakonu ohranjena enaka struktura, nespremenjeno je ostalo tudi besedilo večjega števila določb posameznih členov.

Novosti za samostojne kulturnike

Kot dohodek iz dejavnosti ne velja več dohodek, dosežen s posameznim poslom. Ta je obdavčen v okviru dohodka iz zaposlitve. Dohodek iz oddajanja premoženja v najem in dohodek iz prenosa premoženjske pravice veljata kot dohodek iz dejavnosti samo, če ju dosega fizična oseba v okviru svojega organiziranega podjetja (v statusu samostojnega podjetnika posameznika) oziroma organizirane dejavnosti (v okviru dejavnosti fizične osebe, ki je registrirana v skladu z veljavnimi predpisi, npr. registrirani sobodajalec).

Določanje davčne osnove od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, ostaja enako, se pravi: na podlagi dejanskih prihodkov ali na podlagi normiranih odhodkov.

Prag za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se dvigne na približno 10 mio SIT in znaša 42.000 €.

Normirani odhodki se priznajo v višini 25 odstotkov ustvarjenih prihodkov oziroma v višini 70 odstotkov ustvarjenih prihodkov pri dejavnosti domače in umetnostne obrti ter pri kmetijski, gozdarski in dopolnilni dejavnosti na kmetiji.

Vir: Novi Zakon o dohodnini – bistvene novosti in spremembe (spletna stran DURS-a).

OBDAVČITEV ZA PODROČJU KULTURE PO ZAKONU O DOHODNINI (ZDoh-2) KI VELJA OD 1. 1. 2005

Splošno
Letna davčna osnova
Zmanjšanje davčne osnove
Olajšave
Akontacija dohodnine
Stopnja dohodnine

SPLOŠNO

Novi Zakon o dohodnini (ZDoh-1), ki velja od 1. 1. 2005, prinaša nekaj novosti na področju obdavčitev dohodka fizičnih oseb - dohodnine.

Fizične osebe so zavezane plačati dohodnino od vseh dohodkov, ki izvirajo iz RS, pa tudi od dohodkov iz tujine v primeru, če gre za rezidenta Slovenije (torej če ima oseba prijavljeno stalno prebivališče v RS, če ima v RS običajno bivališče, če je bila prisotna v Sloveniji več kot 183 dni, itd.).

Dohodnina se obračunava tako, da se najprej izračuna vsota vseh naših dohodkov v preteklem letu, to imenujemo letna davčna osnova. Ta osnova se nato primerno zmanjša za splošne in posebne olajšave. Od te zmanjšane davčne osnove se nato izračuna davek (torej dohodnina), ki ga je potrebno plačati, to je odmera dohodnine. Dohodnina se odmeri z umestitvijo zmanjšane davčne osnove v davčno lestvico, ki se določi vsako leto znova.

Da pa ne bi plačali celotnega davka na koncu leta, se dohodnina plačuje že med letom tako, da se ob vsakem prejetem dohodku del nameni za dohodnino - plača se akontacija dohodnine. Na začetku naslednjega leta pa moramo za preteklo leto oddati davčno napoved, v kateri prikažemo vse naše dohodke in že opravljena plačila dohodnine v tem preteklem letu. Davčna uprava nato izračuna, kolikšen je naš celoten znesek dohodnine, ki bi jo morali plačati v preteklem letu. V kolikor je izračunani znesek višji od že plačanega davka (preko sprotnih akontacij dohodnine), bomo morali še nekaj plačati, če pa je odmerjeni znesek dohodnine nižji od že plačanega, bomo razliko dobili povrnjeno nazaj.

LETNA DAVČNA OSNOVA

V letno davčno osnovo se vštejejo poleg dohodkov iz delovnega razmerja tudi dohodki, ki jih pridobimo na podlagi avtorske pogodbe, ali pa kakšne druge pogodbe za stvaritev ali izvedbo avtorskega dela (zakon to imenuje dohodek iz drugega pogodbenega razmerja).

Vrste dohodkov, od katerih se plačuje dohodnina so:
- dohodek iz zaposlitve, dosežen na podlagi pogodbe o zaposlitvi, avtorske pogodbe, podjemne pogodbe, itd.,
- dohodek iz dejavnosti (gre za dohodek, dosežen z neodvisnim, samostojnim opravljanjem neke dejavnosti),
- dohodek iz kmetijske dejavnosti,
- dohodek iz premoženja (dosežen z oddajanjem premoženja v najem, prenosom avtorskih pravic, z obrestmi, dividendami ali dohodkom iz vzajemnih skladov),
- dobiček iz kapitala (dosežen s prodajo nepremičnin, vrednostnih papirjev ali lastniških deležev) in ostalih dohodkov (npr. nagrade, darila, dobitki v nagradnih igrah, priznavalnine, kadrovske štipendije, itd.).

ZMANJŠANJE DAVČNE OSNOVE

Letno davčno osnovo kot osnovno podlago za odmero davka je možno zmanjšati z normiranimi stroški ter s splošnimi in posebnimi olajšavami. Več kot je olajšav, manjši bo odmerjeni znesek davka, ker bodo večje olajšave prikazale manjši ustvarjeni dohodek.

Z novim zakonom je uvedena različna obravnava avtorskih honorarjev glede na status avtorja. Avtorski honorar je dohodek, izplačan na podlagi avtorske pogodbe, ki je lahko sklenjena za stvaritev avtorskega dela ali za uporabo avtorskih del (na podlagi prenosa avtorske pravice oz. prenosa pravice uporabe avtorskega dela na drugo osebo). Tako lahko sedaj ustvarjalec za isto vrsto dela prejme različne vrste dohodka, ki so odvisni od ustvarjalčevega statusa (npr.: zaposleni delavec, samozaposleni, itd.). Občutna razlika je tudi v višini normiranih stroškov, saj se sedaj priznavajo načeloma le še v višini 10% dohodka (prej 40%).

* Če je oseba v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi pridobiva dohodke iz zaposlitve iz samega delovnega razmerja (npr. plača, regres, itd.), poleg tega pa lahko prejema tudi avtorski honorar od delodajalca. Ta avtorski honorar se v celoti šteje kot dohodek iz delovnega razmerja. Za to vrsto dohodka se ne priznajo normirani stroški, ampak se dohodek zmanjša za obvezne prispevke za socialno varnost.

* Če je oseba v občasnem odvisnem pogodbenem razmerju (ne delovnem razmerju!) z izplačevalcem avtorskega honorarja in dela po njegovih navodilih in z njegovimi sredstvi, se njeni dohodki štejejo kot dohodki iz drugih pogodbenih razmerij. Ne temeljijo na pogodbi o zaposlitvi (čeprav ima lahko takšna oseba sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z nekim delodajalcem, ki pa hkrati ni izplačevalec avtorskega honorarja) temveč na drugih pogodbah, npr. na pogodbi o stvaritvi avtorskega dela, pogodbi o izvedbi avtorskega dela, itd. Ti dohodki se zmanjšajo za normirane stroške, ki so povezani z opravljanjem dela in storitev in se avtomatično priznajo v višini 10% dohodka (jih ni potrebno posebej izkazovati z računi). Dejanske stroške prevoza in nočitev v zvezi z opravljanjem dela in storitev, ki bi presegali teh 10% pa je tudi mogoče uveljavljati, le da je potrebno za njih predložiti dokazila - račune in se lahko priznajo do višine, ki jo predpiše vlada z uredbo (Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo).

* Samozaposlene osebe, ki samostojno in neodvisno opravljajo neko dejavnost (kmetijsko, gozdarsko, podjetniško ali poklicno, npr. novinarstvo, kulturne dejavnosti, itd.) in so vpisane v evidenco takšnih oseb, prejemajo dohodek iz dejavnosti. Ta dohodek se lahko zmanjša na dva različna načina,ki sta določena na podlagi obveznosti vodenja poslovnih knjig. Tisti samozaposleni, ki vodijo poslovne knjige, lahko svoj dohodek zmanjšajo za vse nastale dejanske stroške (izkazane v teh poslovnih knjigah).

Ostali samozaposleni, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig, pa lahko zahtevajo zmanjšanje ustvarjenih prihodkov za 25%, pri čemer morajo biti hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:
1. Da niso dolžni voditi poslovnih knjig in drugih evidenc;
2. Da ne zaposlujejo delavcev;
3. Da njihovi prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih ne presegajo 3,9 mio sit;
4. (se ne uporablja za leto 2005) da v preteklem davčnem letu ni ugotavljal davčne osnove od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali je ugotavljal davčno osnovo od dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti, na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov v zadnjih treh zaporednih davčnih letih in je na koncu triletnega obdobja dvakrat zaporedoma izpolnjeval pogoj iz prvih treh točk.

* Če oseba doseže dohodek z nekim posameznim poslom, kjer gre za samostojno in neodvisno izvršitev tega posla (npr. izdelava ali popravilo kakšne stvari, izvršitev določenega posla, itd. - za razliko od odvisnega pogodbenega razmerja, kjer je ustvarjalec vpet v delovni proces naročnika) se lahko od vsakega takega dohodka avtomatično odštejejo normirani stroški v višini 10% dohodka.

* Oseba, ki občasno ustvari avtorsko delo in prenese avtorsko pravico na drugo osebo, pridobi dohodek iz prenosa premoženjskih pravic (avtorske pravice). Od tega dohodka lahko avtomatično odšteje 10% dohodka kot normirane stroške.

OLAJŠAVE

Poleg normiranih stroškov, ki zmanjšujejo posamezne prihodke, poznamo tudi splošne in posebne olajšave, ki zmanjšujejo letno davčno osnovo:

- Splošna olajšava v višini 591.900,00 sit (od 2005 naprej), oz. za leto 2005 v višini 564.400,00 sit je priznana avtomatično vsem zavezancem za dohodnino, pod pogojem, da nekdo drug za tega zavezanca ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana

- Osebne olajšave:
1. Osebna olajšava, namenjena invalidom s 100% telesno okvaro, ki so rezidenti RS, znaša 3.441.500,00 sit letno oziroma 286.791,00 sit mesečno, če je bila invalidu priznana pravica do tuje nege in pomoči.

2. Rezidentom po dopolnjenem 65. letu starosti se prizna zmanjšanje letne davčne osnove oz. osebna olajšava v višini 275.300,00 sit letno oziroma mesečno 22.942,00 sit.

3. Rezidentom prejemnikom pokojnin in nadomestil iz obveznega invalidskega zavarovanja in priznavalnin po Zakonu o republiških priznavalninah in Zakonu o uresničevanju javnega interesa na področju kulture se prizna zmanjšanje dohodnine v višini 14,5% odmerjenega prejemka

- Posebne osebne olajšave:
1. Olajšava, namenjena rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta in njegovi dohodki v letu, za katero se odmerja dohodnina, ne presegajo 1.600.000,00 sit, se do dopolnjenega 26. leta prizna olajšava v višini 668.100,00 sit letno.

2. Rezidentu, ki samostojno opravlja specializiran poklic na področju kulturne dejavnosti ali novinarski poklic, in je vpisan v evidenco takšnih oseb (razvid samozaposlenih v kulturi, razvid samostojnih novinarjev), se pod določenimi pogoji prizna zmanjšanje davčne osnove v višini 15% ustvarjenih prihodkov iz dejavnosti letno, vendar se upošteva maksimalno 3.900.000,00 sit njegovih prihodkov. Če bodo njegovi letni prihodki presegali 3,9 mio sit, mu bo pač priznana največja možna olajšava, in sicer 15% od 3,9 mio sit (585.00,00 sit).

Pogoji, ki jih mora pri tem izpolnjevati, so:
* da gre za poklic, značilen samo na področju kulturne dejavnosti;
* da nima sklenjenega delovnega razmerja;
* da ne opravlja druge dejavnosti.

Pri tem velja omeniti, da olajšava ni namenjena le zavezancem, katerih prihodki so manjši od 3,9 mio sit ali zavezancem, ki pri ugotavljanju svoje letne davčne osnove upoštevajo normirane stroške. Za to posebno davčno olajšavo se zavezanec odloči sam, o čemer mora obvestiti davčni organ in izplačevalca dohodka, kadar so temu naložene obveznosti plačnika davka v skladu z ZDavp-1. Olajšava se lahko uporabi le za dohodke, izplačane po dnevu, ko je bilo tako obvestilo predloženo davčnemu organu.

- Posebna olajšava
Osebam, ki vzdržujejo družinske člane se prizna olajšava, določena v različnih višinah glede na število vzdrževanih družinskih članov. Za prvega znaša olajšava 474.900,00 sit letno (lahko tudi več, če potrebuje posebno nego in varstvo), za drugega se za znesek poveča za 41.300 sit (torej 516.200,00 sit), za tretjega se znesek poveča za 213.400,00 sit, itd. Znesek olajšave pri večjem številu otrok (vsaj dva) se tako sešteva.

- Olajšave za različne namene
So povezane z vlaganjem sredstev fizičnih oseb za določene namene. Davčna osnova rezidenta se lahko zmanjša za: sredstva, vložena v vrednostne papirje, premije za prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje, nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov, za prostovoljne prispevke za različne namene, za investicije, namenjene reševanju stanovanjskega problema posameznika, za nakup likovnih del in leposlovnih knjig, za šolnine in nakup učbenikov in strokovne literature (tudi za vzdrževane otroke), za priklop na internet, za plačane članarine političnim strankam in sindikatom in lahko znašajo največ v višini 2 % letne davčne osnove zavezanca.

AKONTACIJA DOHODNINE

Med letom je zavezanec za dohodnino dolžan plačevati akontacijo dohodnine. Le-ta znaša načeloma 25% dohodkov (v kolikor ne gre za delovno razmerje).

STOPNJA DOHODNINE

Po novem imamo progresivno lestvico petih davčni razredov in sicer:

Neto letne davčne osnove iz prvega stolpca se enkrat letno uskladijo s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji.

Primer: če imamo kot osnovo za dohodnino 1.500.000 SIT dohodkov v celem letu, sodi ta primer v 2. razred. Dohodnina se odmeri v višini:
208.000 SIT + 33% od (1.500.000 - 1.300.000) = 208.000 SIT + 66.000 SIT = 274.000 SIT


Povezave:

Zakon o dohodnini ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117, z dne 16. 11. 2006)

Samozaposleni v kulturi (Artservis)

Prispevek je nastal v sodelovanju s Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij - PIC, 2006.

Prispevek dopoljnjen v 2007.