www.artservis.org | info@artservis.org

SCCA-Ljubljana | Evrokultura

O PRIROČNIKU OKROŽNICA BAZA POVEZAVE FORUM ENGLISH

| ORGANIZACIJA | DEJAVNOST | FINANCE | Vprašanja in odgovori |

ORGANIZACIJA
-Nadomestilo v primeru bolezni, nege, poškodbe
-Registriranje medija in statut
-Delo na črno
-Mesečno obvestilo o prispevkih
-Različne oblike registracij
-Status samozaposlenega v kulturi
-Kombinacija samozaposlitve in zaposlitve
-Kako zaposliti delavca?
-Obdavčitev za kulturo
-Normirani stroški in poslovne knjige
-Poslovni račun za samozaposlene
-Obveznosti za društvo
-Prispevki za socialno varnost

DEJAVNOST
-Plakatiranje v MOL
-Brezplačna domena .si
-Knjižnično nadomestilo
-Informacijska podpora o EU
-Roki za pritožbe
-Status "javni interes na področju kulture
-Zastopniki za kulturo
-Prijava javne prireditve
-Pridobitev vabilnega pisma za tujce
-Izvoz ali iznos umetnin
-Ravnanje z osebnimi podatki
-Prijava patenta v RS
-Copyleft
-Creative Commons
-Delo v NVO

FINANCE
-Množično financiranje s pomočjo interneta
-Cenzusi za samozaposlene v kulturi
-Obračunavanje DDV pri samozaposlenih v kulturi
-Subvencija za samozaposlitev
-Izenačena davčna stopnja za vse nosilce knjig
-Sledna pravica
-Kako pridobivati finančna sredstva?
-Avtorska pogodba
-Podjemna pogodba
-Pogodba o poslovnem sodelovanju
-Donatorstvo in sponzorstvo v Sloveniji
-Davčna številka za tujce
-Izstavljanje računa za opravljeno storitev za samozaposlene
-Napoved dohodnine za samozaposlene

Vprašanja in odgovori

ORGANIZACIJA

Obdavčitev na področju kulture

Splošno o dohodnini
Letna davčna osnova
Olajšave za avtorsko delo in pri dohodku iz dejavnosti
Akontacija in stopnja dohodnine
Donacija dela dohodnine
Povezave

SPLOŠNO O DOHODNINI

Pravno podlago za obdavčitev na področju kulture zagotavlja Zakon o dohodnini ZDoh-2.

Fizične osebe, med katere spadajo tudi samozaposleni v kulturi, so zavezane plačati dohodnino od vseh dohodkov, ki izvirajo iz RS, pa tudi od dohodkov iz tujine v primeru, če gre za rezidenta Slovenije (torej če ima oseba prijavljeno stalno prebivališče v RS, če ima v RS običajno bivališče, itd.).

Dohodnina se obračunava tako, da se najprej izračuna vsota vseh naših dohodkov v preteklem letu, kar imenujemo letna davčna osnova. Ta osnova se nato primerno zmanjša za splošne in posebne olajšave. Od te zmanjšane davčne osnove se nato izračuna davek (torej dohodnina), ki ga je potrebno plačati, to je odmera dohodnine. Dohodnina se odmeri z umestitvijo zmanjšane davčne osnove v davčno lestvico, ki se določi vsako leto znova.

Lestvica za odmero dohodnine in olajšave za leto 2011 (Durs)

Da pa ne bi plačali celotnega davka na koncu leta, se dohodnina plačuje že med letom tako, da se ob vsakem prejetem dohodku del nameni za dohodnino - plača se akontacija dohodnine.

Na začetku naslednjega leta DURS opravi informativni izračun, v katerem prikaže vse naše dohodke in že opravljena vplačila dohodnine v tem preteklem letu ter izračuna, kolikšen je naš celoten znesek dohodnine, ki bi jo morali plačati v preteklem letu. V kolikor je izračunani znesek višji od že plačanega davka (preko sprotnih akontacij dohodnine), bomo morali še nekaj plačati, če pa je odmerjeni znesek dohodnine nižji od že plačanega, bomo razliko dobili povrnjeno nazaj.

V kolikor se z informativnim izračunom strinjamo, ni potrebno storiti ničesar. Po preteku 15 dni od vročitve namreč informativni izračun avtomatsko postane odločba o odmeri dohodnine. To pomeni, da je bodisi potrebno dohodnino plačati, ali pa jo dobimo nazaj.

Če se s podatki na informativnem izračunu dohodnine ne strinjamo, je potrebno v 15 dneh od vročitve (pošiljka se šteje za vročeno 20. dan od datuma odprave, natisnjenega na kuverti) poslati ugovor zoper informativni izračun na pristojni davčni urad oziroma izpostavo, in sicer na obrazcu, ki ga dobite na vseh davčnih uradih in izpostavah ali pa na spletni strani Dursa. Če imate digitalno potrdilo, je ugovor možno podati tudi preko spletnega portala eDavki.

Obrazec za ugovor (.pdf, Durs)

E-davki


LETNA DAVČNA OSNOVA

V letno davčno osnovo se vštejejo dohodki iz delovnega razmerja, dohodki, ki jih pridobimo na podlagi avtorske pogodbe ali pa kakšne druge pogodbe za stvaritev ali izvedbo avtorskega dela, dohodki iz podjemnih pogodb itd.

Vrste dohodkov, od katerih se plačuje dohodnina, so:
- dohodek iz zaposlitve (dosežen na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali drugega odvisnega pogodbenega razmerja npr. na podlagi avtorske pogodbe itd.),
- dohodek iz dejavnosti (gre za dohodek, dosežen z neodvisnim, samostojnim opravljanjem neke dejavnosti, tudi preko avtorske ali podjemne pogodbe),
- dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti,
- dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjskih pravic (dosežen z oddajanjem nepremičnin in premičnin v najem, dosežen z odstopom uporabe oziroma izkoriščanja ali odstopom pravice do uporabe ali izkoriščanja materialne avtorske pravice, izuma, osebnega imena in drugo),
- dohodek iz kapitala (obresti, dividende in dobiček iz kapitala),
- drugi dohodki (nagrade, darila, dobitki v nagradnih igrah in drugo).

OLAJŠAVE ZA AVTORSKO DELO IN PRI DOHODKU IZ DEJAVNOSTI


Letno davčno osnovo kot osnovno podlago za odmero davka je možno zmanjšati z normiranimi stroški ter s splošnimi in posebnimi olajšavami. Več kot je olajšav, manjši bo odmerjeni znesek davka, ker bodo večje olajšave prikazale manjši ustvarjeni dohodek.

Avtorski honorar

To je dohodek, izplačan na podlagi avtorske pogodbe, ki je lahko sklenjena za stvaritev avtorskega dela ali za uporabo avtorskih del (na podlagi prenosa avtorske pravice oz. prenosa pravice uporabe avtorskega dela na drugo osebo). Tako lahko ustvarjalec za isto vrsto dela prejme različne vrste dohodka, ki so odvisni od ustvarjalčevega statusa (npr. zaposleni delavec, samozaposleni, itd.).

Delovno razmerje

Če je oseba v delovnem razmerju, pridobiva dohodke iz zaposlitve iz samega delovnega razmerja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi (npr. plača, regres, itd.), poleg tega pa lahko prejema tudi avtorski honorar od delodajalca. Ta avtorski honorar se v celoti šteje kot dohodek iz delovnega razmerja. Za to vrsto dohodka se ne priznajo normirani stroški, ampak se dohodek zmanjša za obvezne prispevke za socialno varnost.

Pogodbeno razmerje

Če je oseba v občasnem odvisnem pogodbenem razmerju (ne delovnem razmerju!) z izplačevalcem avtorskega honorarja in dela po njegovih navodilih in z njegovimi sredstvi, se njeni dohodki štejejo kot dohodki iz drugih pogodbenih razmerij. Ne temeljijo na pogodbi o zaposlitvi (čeprav ima lahko takšna oseba sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z nekim delodajalcem, ki pa hkrati ni izplačevalec avtorskega honorarja), temveč na drugih pogodbah, npr. na pogodbi o stvaritvi avtorskega dela, pogodbi o izvedbi avtorskega dela, itd.

Ti dohodki se zmanjšajo za normirane stroške, ki so povezani z opravljanjem dela in storitev in se avtomatično priznajo v višini 10% dohodka (jih ni potrebno posebej izkazovati z računi). Dejanske stroške prevoza in nočitev v zvezi z opravljanjem dela in storitev, ki bi presegali teh 10%, pa je tudi mogoče uveljavljati, le da je potrebno za njih predložiti dokazila - račune. Lahko se priznajo do višine, ki jo predpiše vlada z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.


Dohodek iz dejavnosti

Samozaposlene osebe, ki samostojno in neodvisno opravljajo neko dejavnost (npr. kulturne dejavnosti, novinarstvo itd.) in so vpisane v evidenco takšnih oseb, prejemajo dohodek iz dejavnosti.

Dohodek iz prenosa premoženjske pravice velja kot dohodek iz dejavnosti, če ga dosega fizična oseba v okviru svojega organiziranega podjetja (npr. samozaposleni v kulturi ali s. p.). Če pa ga ne opravi v okviru svoje dejavnosti, ampak gre za enkratno ali priložnostjo delo, potem gre za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.

Dohodek iz dejavnosti se lahko zmanjša na dva različna načina:

1. Na podlagi dejanskih prihodkov: samozaposleni, ki vodijo poslovne knjige, lahko svoj dohodek zmanjšajo za vse nastale dejanske stroške (izkazane v teh poslovnih knjigah).

2. Na podlagi normiranih odhodkov: normirani odhodki za samozaposlene v kulturi se priznajo v višini 25 odstotkov ustvarjenih prihodkov.

Samozaposleni v kulturi lahko zahteva upoštevanje normiranih stroškov pod naslednjimi pogoji:
- zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih ter ne vodi poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih; za druge predpise se ne štejejo davčni predpisi,
- njegovi prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih, z vključno mesecem oktobrom tekočega leta, ne presegajo 42.000 evrov,
- ne zaposluje delavcev.

Domača in umetnostna obrt: pri izdelavi ali prodaji izdelkov domače in umetnostne obrti se upoštevajo normirani odhodki v višini 70% ustvarjenih prihodkov, če zavezanec izpolnjuje zgoraj navedene pogoje in ima veljavno pozitivno mnenje pristojne komisije Obrtne zbornice Slovenije.

Normirani stroški brez statusa

Ustvarjalcem, ki nimajo registriranega statusa samozaposlenega v kulturi, se normirani stroški priznavajo v višini 10% dohodka:

- Če oseba doseže dohodek z nekim posameznim poslom, kjer gre za samostojno in neodvisno izvršitev tega posla (npr. izdelava ali popravilo kakšne stvari, izvršitev določenega posla, itd. Za razliko od odvisnega pogodbenega razmerja, kjer je ustvarjalec vpet v delovni proces naročnika, se od vsakega takega dohodka avtomatično odštejejo normirani stroški v višini 10% dohodka.

- Oseba, ki občasno ustvari avtorsko delo in prenese avtorsko pravico na drugo osebo, pridobi dohodek iz prenosa premoženjskih pravic (avtorske pravice). Od tega dohodka se avtomatično odšteje 10% normiranih stroškov.

Paziti je treba, da avtorsko delo, ki ga ustvari posameznik, ki nima statusa samozaposlenega v kulturi, ne podleže definiciji dela na črno! Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno namreč določa, da se za delo na črno šteje tudi, če posameznik opravlja dejavnost oziroma delo brez registracije ali priglasitve v ustrezen register.

Več (Delo na črno, Artservis, Priročnik)

Posebna osebna olajšava

Rezidentu, ki samostojno opravlja specializiran poklic na področju kulturne dejavnosti in je vpisan v razvid samozaposlenih v kulturi, se pod pogojem, da gre za poklic, ki je značilen samo za področje kulturne dejavnosti in pod pogojem, da nima sklenjenega delovnega razmerja in da ne opravlja druge dejavnosti, prizna posebna osebna olajšava od dohodka iz dejavnosti v višini 15% ustvarjenih prihodkov iz dejavnosti letno. Ta se upošteva le do zneska 25.000 € prihodkov iz dejavnosti v letu, za katerega se odmerja dohodnina.

Za to posebno davčno olajšavo se zavezanec odloči sam. Olajšava ni vezana na način določanja osnove za dohodnino. Tistim, ki vodijo knjige, se jim bo upoštevala v višini do zneska 25.000 € prihodkov, tistim, ki so se registrirali za normirane stroške, pa pomeni še dodatnih 15% olajšave (skupaj torej 40%). V primeru, da samozaposleni izpolnjuje zakonske pogoje, se torej posebna osebna olajšava in normirani stroški seštevajo.

AKONTACIJA IN STOPNJA DOHODNINE

Med letom je zavezanec za dohodnino dolžan plačevati akontacijo dohodnine. Le-ta znaša načeloma 25% dohodkov (v kolikor ne gre za delovno razmerje).

Davčna lestvica ima tri davčne razrede s stopnjami od najnižje v višini 16 odstotkov, do najvišje v višini 41 odstotkov. Lestvica se vsako leto valorizira s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin, določenih na podlagi gibanja cen.

DONACIJA DELA DOHODNINE

Zavezanci lahko namenijo do 0,5 odstotka svoje dohodnine za financiranje splošno koristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov. Za splošno koristne namene veljajo humanitarni nameni (vključno z varstvom človekovih pravic), nameni varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, dobrodelni, ekološki, kulturni, športni, religiozni in drugi nameni, ki se opravljajo v okviru dejavnosti rezidentov Slovenije.

Zadnji rok za namenitev donacije je 31. december.

Kako namenim donacijo?

1. Po pošti: izpolnim in pošljem obrazec (.pdf) na svoj davčni urad.

2. Po spletu: Preko osebnega dela portala edavki - na ta način lahko oddate samo z digitalnim potrdilom za fizične osebe. Ko se prijavite, izberite Nov dokument, in v meniju obrazec Doh-Don Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije.

Več (spletna stran DURS)


POVEZAVE


Samozaposleni v kulturi (Artservis, Priročnik)

Napoved dohodnine za samozaposlene (Artservis, Priročnik)

Delo na črno (Artservis, Priročnik)


Novi Zakon o dohodnini – bistvene novosti in spremembe (spletna stran DURS)

Zakon o dohodnini ZDoh-2-UPB7 - uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 11/2011 z dne 25. 2. 2011)

Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS, št. 140/2006 z dne 29.12.2006)

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno - ZPDZC (Uradni list RS, št. 12/2007 z dne 12.02.2007)

Prispevek je nastal v sodelovanju s Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij - PIC. Prispevek je pripravila Marija Mojca Pungerčar.

Zadnja posodobitev: 16. 2. 2012



O PRIROČNIKU | OKROŽNICA | BAZA | POVEZAVE | FORUM | ENGLISH
ORGANIZACIJA | DEJAVNOST | FINANCE
Vprašanja in odgovori
| Brezplačno pravno svetovanje
www.artservis.org | info@artservis.org |
SCCA-Ljubljana | Evrokultura