|
FINANCIRANJE
Podjemna pogodba
Do
sprejema Novega zakona o delovnih razmerjih, ki velja od 1.
1. 2003, je delovno pravna zakonodaja dopuščala izvajanje
del po pogodbi o delu. Te po novem ni več. Zakon sili delodajalce,
da delavce zaposlujejo, zato zakon nudi več možnosti različnih
delovnih časov (od ene ure naprej) in zaposlitve za določen
čas zaradi več razlogov kot doslej. Tako pogodba o delu nima
ustreznega nadomestka po novi zakonodaji.
Podjemna pogodba se sklene, če gre za delavca, ki ni zaposlen
pri delodajalcu in ni elementov za zaposlitev, gre pa za fizično
ali umsko delo, ki da določen dogovorjen rezultat dela v določenem
času.
S podjemno pogodbo se podjemnik (delavec) zavezuje opraviti
določen posel, kot je izdelava ali popravilo, telesno ali
umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal.
Bistveno je, da gre pri podjemni pogodbi praviloma za izvršitev
fizičnega dela.
Predmet podjemne pogodbe so lahko štiri vrste oziroma kategorije
poslov in sicer:
- izdelava stvari: gre predvsem za storitve proizvodnega obrtništva
ali tudi večjih investicijskih ureditev
- popravilo stvari: gre za obrtniške storitve
- izvršitev določenega fizičnega, telesnega dela
- umsko delo oziroma storitev: tu podjemna pogodba meji na
avtorsko, saj ima intelektualno delo, opravljeno na podlagi
podjemne pogodbe, že elemente avtorskega dela in se tako sklene
avtorska pogodba.
 Primer
podjemne pogodbe
Prispevek je nastal v sodelovanju s Pravno-informacijskim
centrom nevladnih organizacij - PIC.
|
