FINANCIRANJE

Podjemna pogodba

Do sprejema Novega zakona o delovnih razmerjih, ki velja od 1. 1. 2003, je delovno pravna zakonodaja dopuščala izvajanje del po pogodbi o delu. Te po novem ni več. Zakon sili delodajalce, da delavce zaposlujejo, zato zakon nudi več možnosti različnih delovnih časov (od ene ure naprej) in zaposlitve za določen čas zaradi več razlogov kot doslej. Tako pogodba o delu nima ustreznega nadomestka po novi zakonodaji.

Podjemna pogodba se sklene, če gre za delavca, ki ni zaposlen pri delodajalcu in ni elementov za zaposlitev, gre pa za fizično ali umsko delo, ki da določen dogovorjen rezultat dela v določenem času.

S podjemno pogodbo se podjemnik (delavec) zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo, telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Bistveno je, da gre pri podjemni pogodbi praviloma za izvršitev fizičnega dela.

Predmet podjemne pogodbe so lahko štiri vrste oziroma kategorije poslov in sicer:
- izdelava stvari: gre predvsem za storitve proizvodnega obrtništva ali tudi večjih investicijskih ureditev
- popravilo stvari: gre za obrtniške storitve
- izvršitev določenega fizičnega, telesnega dela
- umsko delo oziroma storitev: tu podjemna pogodba meji na avtorsko, saj ima intelektualno delo, opravljeno na podlagi podjemne pogodbe, že elemente avtorskega dela in se tako sklene avtorska pogodba.

Primer podjemne pogodbe

Prispevek je nastal v sodelovanju s Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij - PIC.