Zakon o plačilnem prometu /ZPlaP-UPB2/(Uradni list RS 105/2004, uradno prečiščeno besedilo, 27. 9. 2004) v 8. členu predpisuje obveznost imeti ločen transakcijski račun v zvezi z dohodki iz dejavnosti, kar velja tudi za zasebnike (samozaposlene, ki opravljajo neko dejavnost). Pri tem ne gre pozabiti, da obstajata vsaj dve vrsti transakcijskih računov: osebni in poslovni račun. Torej je dolžan imeti samozaposleni poleg svojega osebnega računa še en račun, bodisi osebni bodisi poslovni.

Drugi odstavek zgoraj omenjenega zakona določa: "Zasebnik mora imeti za namene v zvezi z opravljanjem dejavnosti ločen transakcijski račun." V razlagi, kdo je to zasebnik, pa zakon pravi: "zasebnik po tem zakonu je fizična oseba, ki opravlja dejavnost v skladu z veljavnimi predpisi" - to se nanaša na samostojne podjetnike in samozaposlene.

Iz tega gre sklepati, da morajo imeti vsi samozaposleni, ne glede na domnevno obveznost vodenja knjig (torej tudi tisti, ki so se registrirali za normirane stroške) ločene račune v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti (čeprav praktično to morda ni povsem smiselno v primerih, ko so vsi prihodki samozaposlenega povezani izključno z opravljanjem te dejavnosti).

Banke v svojih internih pravilih praviloma predpisujejo, da posameznik pri eni banki ne more imeti več osebnih računov, prav tako pa večkrat določajo kot pogoj za pridobitev poslovnega računa vpis v sodni register (kar ne gre enačiti z ustreznim registrom samozaposlenih). Tako je stvar osebne odločitve posameznika, ali bo za poslovanje odprl poseben osebni račun pri drugi banki, ali pa poslovni račun pri isti banki, kjer že ima odprt osebni račun, če mu pogoji poslovanja banke to sevada omogočajo.

Pomembno je le, da ima samozaposleni ločen račun za prihodke in odhodke, povezane s samostojnim in neodvisnim opravljanjem neke dejavnosti.

Prispevek je nastal v sodelovanju s Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij - PIC.