ORGANIZACIJA

1 Status samozaposlenega v kulturi
2 Zasebni zavod, društvo
3 Gospodarske družbe
4 Kooperativa
5 Ustanova

Status samozaposlenega v kulturi
Ustvarjalci lahko na Ministrstvu za kulturo RS podajo
- vlogo za vpis v razvid samozaposlenih na področju kulture in
- vlogo za pridobitev pravice do plačila prispevkov iz državnega proračuna za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za obvezno zdravstveno zavarovanje od najnižje pokojninske osnove.

več (Artservis)

Zasebni zavod, društvo
Na področju nevladnih organizacij sta možni obliki registracije zasebnega zavoda in društva. Struktura in organizacija zasebnega zavoda je sorodna d.o.o., le da je zavod neprofiten. To ne pomeni, da ne sme poslovati z dobičkom, pomeni pa, da se sme dobiček porabiti le za izvajanje in razvoj osnovnih dejavnosti, ki morajo biti po svoji vsebini neprofitne.

Društvo lahko brez zagotovljenih sredstev za ustanovitev in začetek opravljanja dejavnosti ustanovijo že (najmanj) trije polnoletni državljani RS.

Novi Zakon o društvih (Uradni list RS 61/2006 z dne 13. 6. 2006)
Zakon o zavodih (.rtf)

Bistvena razlika med obema statusnima oblikama je v tem, da je društvo članska organizacija, ki združuje praviloma večje število ljudi s skupnim interesom za izvajanje določenih aktivnosti. O najpomembnejših zadevah odločajo člani na skupščini.

Zavod pa je pravna oseba, ki jo ustanovimo predvsem zaradi izvajanja neprofitnih dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva in socialnega zavarovanja. Na neprofitnem področju funkcionira podobno kot gospodarska družba na profitnem področju. Delo vodi direktor, svet zavoda pa odloča o najpomembnejših zadevah. Zato je stvar ustanoviteljev, kakšne namene imajo in kako vidijo organizacijo, ki jo ustanavljajo v perspektivi nekaj let. Za ljubitelje gledališča, na primer, ki želijo v svojem lokalnem okolišu obuditi in izvajati gledališke predstave ali druge kulturne prireditve, je društvo primernejša oblika. Ustanovni člani bodo imeli interes, da pridobijo še več članov, ljubiteljev za svoje aktivnosti.

Za skupino ustanoviteljev, strokovnjakov na določenem področju, ki želijo posebej razvijati določeno kulturno dejavnost, razvijati in izvajati izobraževalne programe ali izdajati publikacije, na primer, je zavod primernejša oblika. Svojo dejavnost bodo verjetno širili z zaposlovanjem novih strokovnjakov v zavodu.

Članstvo v društvu ni pravica, ki bi jo dediči lahko po smrti člani dedovali, ni presnosljiva ter je vezana na individualno osebnost. Drugače pa velja pri zavodih – tu naj bi bile ustanoviteljske pravice prenosljive in bi dediči ustanovitelja (fizične osebe) lahko zahtevali prenos teh pravice nase, na podlagi sklepa o dedovanju. (Vir: PIC-ov Pravni piškotek, CNVOS INFO, januar 2007).

Ustanovitev društva - pdf (spletna stran PIC-a)
Ustanovitev zavoda - pdf (spletna stran PIC-a)

Glej tudi: Obveznosti za društva (Artservis - Priročnik/Organizacija)

Gospodarske družbe
Osnovne informacije o gospodarskih družbah (samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba, družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba) najdete na spletnih straneh Podjetniškega centra Krško.

Kooperativa
Takoimenovano kooperativo je možno pri nas ustanoviti na podlagi Zakona o zadrugah. O kooperativi kot alternativni obliki organiziranja (poskus obuditve zadružništva v Sloveniji) je Marko Hren l. 1997 napisal knjigo SO. DELO. VANJE.

Ustanova
Ustanova je na določen namen vezano premoženje. Namen njene ustanovitve je splošno koristen ali dobrodelen. To pomeni, da je ustanova ustanovljena za namene na področjih znanosti, kulture, športa, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, otroškega, invalidskega in socialnega varstva, varstva okolja, varstva naravnih vrednost in kulturne dediščine, za verske namene in podobno. Dobrodelnost pomeni, da je ustanovljena z namenom pomagati osebam, ki potrebujejo pomoč. Krog teh koristnikov ne sme biti poimensko določen ali omejen le na člane družine.

Položaj ustanovitelja v ustanovi ni deden. Ustanoviteljske pravice ustanovitelja (npr. glede imenovanja uprave) naj bi z njegovo smrtjo prenehale in dediči ne bo mogli zahtevati, da se jim prizna položaj ustanoviteljev, ker so dediči ustanovitelja. (Vir: PIC-ov Pravni piškotek, CNVOS INFO, januar 2007).

Ustanovitev ustanove - pdf (spletna stran PIC-a)

Povezave: "Življenjski dogodki za pravne osebe"
Obsežne informacije za društva, zavode in ustanove so objavljene na Državnem portalu Republike Slovenija.
Na strani Pravne osebe se nahaja povezava na rubriko Življenjski dogodki za pravne osebe: Koristna vsebina in povezave do informacij v zvezi z žiivljenjskimi dogodki" za podjetja, zavode, ustanove, društva,...

Tu najdete navodila za ustanovitev ali ukinitev društva, zavoda oz. ustanove, informacije o sodobnem poslovanju, delovnih razmerjih, financah in računovodstvu, davkih, carini in drugih dajatvah, pridobivanju javnih sredstev itd.

Do teh informacij lahko dostopate tudi iz spletnih strani Ministrstva za javno upravo v iskalnem nizu: Za nevladne organizacije - Za življenjske dogodke nevladnih organizacij - Potrebujem storitev javne uprave.