www.artservis.org | info@artservis.org

SCCA-Ljubljana | Evrokultura

O PRIROČNIKU OKROŽNICA BAZA POVEZAVE FORUM ENGLISH

| ORGANIZACIJA | DEJAVNOST | FINANCE | Vprašanja in odgovori |

ORGANIZACIJA
-Nadomestilo v primeru bolezni, nege, poškodbe
-Registriranje medija in statut
-Delo na črno
-Mesečno obvestilo o prispevkih
-Različne oblike registracij
-Status samozaposlenega v kulturi
-Kombinacija samozaposlitve in zaposlitve
-Kako zaposliti delavca?
-Obdavčitev za kulturo
-Normirani stroški in poslovne knjige
-Poslovni račun za samozaposlene
-Obveznosti za društvo
-Prispevki za socialno varnost

DEJAVNOST
-Plakatiranje v MOL
-Brezplačna domena .si
-Knjižnično nadomestilo
-Informacijska podpora o EU
-Roki za pritožbe
-Status "javni interes na področju kulture
-Zastopniki za kulturo
-Prijava javne prireditve
-Pridobitev vabilnega pisma za tujce
-Izvoz ali iznos umetnin
-Ravnanje z osebnimi podatki
-Prijava patenta v RS
-Copyleft
-Creative Commons
-Delo v NVO

FINANCE
-Množično financiranje s pomočjo interneta
-Cenzusi za samozaposlene v kulturi
-Obračunavanje DDV pri samozaposlenih v kulturi
-Subvencija za samozaposlitev
-Izenačena davčna stopnja za vse nosilce knjig
-Sledna pravica
-Kako pridobivati finančna sredstva?
-Avtorska pogodba
-Podjemna pogodba
-Pogodba o poslovnem sodelovanju
-Donatorstvo in sponzorstvo v Sloveniji
-Davčna številka za tujce
-Izstavljanje računa za opravljeno storitev za samozaposlene
-Napoved dohodnine za samozaposlene

Vprašanja in odgovori

FINANCIRANJE

DONATORSTVO IN SPONZORSTVO

Splošno

Slovenski pravni red donacije in sponzorstva izrecno ne definira; gre namreč za pojme, ki jim je vsebino izoblikovala praksa sama. To pomeni, da zakon ne določa obveznih elementov ali oblike donatorske oziroma sponzorske pogodbe (kot npr. velja za prodajno ali darilno pogodbo), temveč sta pri sklepanju pogodbe v veliki meri obe stranki prepuščeni svoji volji, željam in možnostim uporabi elementov in določb iz drugih pogodb.

V strokovni literaturi sponzorstvo pogosto obravnavajo skupaj z donatorstvom, mecenstvom in oglaševanjem, v Sloveniji pa govorimo še o pokroviteljstvu in darovalstvu. Glede na različne inštrumente in na naravo odnosa jih lahko delimo na poslovne in dobrodelne.

Še beseda o javnosti podatkov iz donatorske in sponzorske pogodbe. Če smo subjekt zasebnega prava (zasebni zavod, društvo, fizična oseba, samostojni podjetnik itd.), nismo zavezani k dajanju informacij in podatkov v zvezi s pogodbami. Če nas kdo za tak podatek zaprosi, vedno prej pridobimo soglasje donatorja oziroma sponzorja.

DONATORSTVO

Dobrodelnost je nekomercialna dejavnost, za katero podjetje ne pričakuje povračila (donatorstvo, mecenstvo). Dobrodelna dejavnost je lahko celo anonimna. Prejemnik donacije je lahko pravna ali fizična oseba, kar velja tudi za donatorja.

Ker zakon ne definira donacije, je potrebno razlago iskati drugje. Slovar slovenskega knjižnega jezika govori o "podelitvi zemljišča za vojaške, politične ali uradniške zasluge", kar nakazuje, da je predmet donacije nepremičnina. A danes smo ta okvir presegli, saj je lahko donacija tudi v obliki denarnih sredstev ali drugih (premičnih) stvari. Pomembno pri donaciji je dejstvo, da donator praviloma sredstev ne da prejemniku za izvedbo neke določene storitve, ki bi bila tudi donatorju v korist ali pa bi neposredno koristila le prejemniku. Namen donacije je širši; s takšno podporo bo prejemnik skušal narediti nekaj splošno dobrega ali pa dosegel nek splošno koristen cilj, ki ga bodo koristili drugi in ne donator ter prejemnik (npr.: neko podjetje kot donator pomaga društvu, ki si prizadeva ljudem predstaviti slovenska dramska dela tako, da mu nameni sredstva za brezplačne kulturne prireditve, ki bi bile dostopne vsem).

Donatorska pogodba naj vsebuje vsaj:
-
točno ime in sedež/bivališče prejemnika
- točno ime in sedež/bivališče donatorja
- predmet pogodbe, ki je lahko denarni znesek (njegovo višino) ali pa natančen opis predmeta ali storitve in vrednost le-te/ga
- datum prenosa sredstev donatorja na prejemnika
- obveznosti prejemnika, za dosego katerega cilja bo dobljena sredstva porabil (lahko je zelo konkretno, npr. za organizacijo izobraževanja ali pa zelo splošno, npr. za delovanje splošno koristne nevladne organizacije)
- datum in kraj podpisa pogodbe

Ko podpišemo pogodbo in sredstva tudi dobimo, izdamo donatorju potrdilo o prejemu donacije, ki ga bo ta potreboval za dokazovanje o izplačilu in za morebitno zmanjšanje osnove za plačilo davka na dohodek pravnih oseb. V tem primeru računa ne izstavljamo.
Primer donatorske pogodbe

Davčni vidik donacije

- Z vidika donatorja:
Če je donator pravna oseba, mu lahko donacija zniža osnovo za plačilo davka na dohodek pravnih oseb. Pri tem mu osnovo manjša le tista donacija, ki je izplačana rezidentu v Sloveniji (pravna oseba), ki je ustanovljen za opravljanje kulturnih, dobrodelnih, znanstvenih in drugih z zakonom določenih dejavnosti in hkrati ne presega 0,3% obdavčenega prihodka te pravne osebe v njegovem davčnem obdobju.

Če je donator fizična oseba je situacija podobna: donacijo mora nameniti organizaciji, z istimi kriteriji kot zgoraj, pri tem pa se mu zmanjšanje davčne osnove za plačilo dohodnine upošteva le do 0,3% obdavčenega dohodka.

- Z vidika prejemnika:
Davek na dodano vrednost se pri donaciji ne obračuna. Če je prejemnik pravna oseba, takšen prihodek ni obdavčen.

Če je prejemnik fizična oseba, je zadeva nekoliko bolj zapletena. V tem mora donator to priglasiti Davčni upravi Republike Slovenije (DURS) in plačati akontacijo dohodnine. Od dogovora med donatorjem in prejemnikom je odvisno, ali je ta akontacija že všteta v donacijo in zato prejeme prejemnik manj ali pa akontcijo donator plača dodatno. Ko se obračunava dohodnina za prejemnika, ima DURS že informacijo o prejemu donacije in glede na ostale (obdavčene) prihodke prejemnika se mu lahko to vrne ali pa mora še kaj doplačati glede na stopnjo obdavčitve, v kateri se znajde.

Če pa prejemnik kot fizična oseba dobi donacijo od druge fizične osebe, gre tak prenos premoženja šteti kot darilo (dvostranski posel neodplačnega prenos lastninske ali druge pravice darovalca na obdarjenca, ki se s tem strinja). V tem primeru prejemnik plača davek na darila, ki znaša od 0-30% vrednosti darila. Višina je odvisna od razmerja med donatorjem in prejemnikom, pri čemer velja, da je med sorodniki stopnja nižja oziroma je ponekod celo ni.

SPONZORSTVO

Sponzorstvo je poslovni partnerski odnos, v katerem se podjetje (lahko tudi več) in sponzoriranec (posameznik ali organizacija) pogodbeno dogovorita za obojestransko koristno sodelovanje. Sponzor prejemniku nameni sredstva (denarna ali nedenarna), prejemnik pa se zaveže, da bo promoviral sponzorja na dogovorjen način.

Pomembno je natančno določiti, kakšna bo ta promocija, saj se na tak način izognemo morebitnemu kasnejšemu nezadovoljstvu sponzorja ali očitkom, da ga nismo korektno ali pravilno promovirali. Če se namreč v pogodbi zavežemo, da bomo objavili logotip sponzorja na prireditvi ali pa ga omenili med zahvalnim govorom, natančno vemo, kakšna je naša dolžnost. Če je ne izpolnimo, lahko sponzor zahteva vrnitev sredstev, če pa dolžnost izpolnimo, kot smo se zavezali (v pogodbi), je strah odveč.

Koristno je, da ne ostanemo le pri izrazih tipa "objava logotipa", temveč se konkretno dogovorimo, kaj to je; npr: "logotip podjetja v velikosti 30 x 50 cm bo ves čas prireditve visel na odru, kjer bodo nastopajoči". Prav tako lahko sponzorja s pogodbo zavežemo, da "mora prejemniku najkasneje 1 teden pred dogodkom dostaviti 10 plakatov s svojim logotipom v velikosti 150 x 150 cm na sedež sponzoriranca".

Tudi osebe javnega prava (občine, javni zavodi…) so lahko neke vrste sponzorji. A pri tem gre praviloma za dodeljevanje sredstev preko javnih razpisov, prejemniki teh sredstev pa so med drugim lahko zavezani, da jih na svojih publikacijah ali prireditvah navedejo kot podpornike, tako da ne moremo govoriti o klasični obliki sponzorstva. Tudi osnovni namen takšnih razpisov ponavadi ni promocija te pravne osebe, temveč npr. izvedba čim več kulturnih prireditev v korist občanov ali državljanov.

Pogodba o sponzoriranju naj vsebuje vsaj:
-
točno ime in sedež / bivališče sponzoriranca
- točno ime in sedež / bivališče sponzorja
- denarni znesek ali druga sredstva, ki jih sponzor nameni sponzorirancu
- obveznosti sponzoriranca (kje, kdaj, kako bo promoviral sponzorja)
- obveznosti sponzorja (npr. kdo priskrbi morebiten promocijski material in do kdaj)
- datum in kraj podpisa pogodbe

Če obveznosti ne določimo dovolj natančno ali si jih sponzor predstavlja drugače kot prejemnik, se lahko zgodi, da po končani prireditvi sponzor zahteva vračilo denarja zaradi neizpolnjenih obveznosti. Ali smo jih res izpolnili, lahko v končni fazi glede na to, kaj piše v pogodbi, odloča sodišče. Če sodišče ugotovi, da "promocije sponzorstva" nismo opravili, lahko naloži vrnitev dela ali vseh sredstev sponzorju.

Preden se spustimo v podpis sponzorske pogodbe, velja izračunati dodatne stroške za zadovoljitev sponzorja. Lahko se zgodi, da bi večino sredstev, ki nam jih nameni sponzor, porabili zgolj za delo z oglasi in promoviranje. Pri kulturnih prireditvah in projektih je koristno v pogodbo dodati tudi klavzulo, ki sponzoriranca ščiti v primeru sprememb, ki jih vnaprej ni mogoče predvideti (npr. sprememba okoliščin prireditve, sodelovanje z umetniki itd.). Poleg same pogodbe pa je potrebno sponzorju na podlagi le-te izstaviti tudi račun, na podlagi katerega nato dobimo sredstva.
Primer sponzorske pogodbe

Odnos s sponzorji

Če za prireditev ali projekt potrebujemo več sponzorjev, lahko sklenemo sponzorske pogodbe z več sponzorji, saj se sponzorji sami po sebi med seboj ne izključujejo. Če lahko izpolnimo obveznosti do vseh sponzorjev, to ne predstavlja problema.

Lahko pa seveda sponzor zahteva (to naj se vnese v pogodbo), da v okviru dogodka, kjer bo promoviran, ne smemo imeti drugega sponzorja, ki bi bil prvemu konkurenčen. Če tako pogodbo podpišemo, moramo paziti, kdo so ostali sponzorji, saj bi nam sicer lahko prvi očital kršitev pogodbe in zahteval povrnitev sredstev.

Če imamo več sponzorjev, je povsem od nas odvisno, kako bomo obravnavali vsakega posebej. Svoje delovanje uravnavamo glede na poslovne cilje, etiko in okoliščine. Nekomu npr. lahko za manj denarja naredimo večjo promocijo. Sponzor, ki nam je namenil več pa ni dobil take promocije, temu ne more ugovarjati, če smo se držali pogodbe z njim, saj je pogodba lahko različna za vsakega sponzorja. Nekoga npr. omenimo med govorom, za drugega delimo letake, tretjemu pa obesimo plakate po varovalnih ograjah.

Čeprav iz pravnega stališča k temu nismo zavezani, se spodobi, da sponzorje, ki prispevajo sredstva podobnih vrednosti, tudi podobno obravnavamo. Lahko imamo več tipov pogodb; sponzorja, ki prispeva do 1.000 EUR, se npr. javno omeni na samem dogodku, komur prispeva 1.000 - 3.000 EUR, bomo npr. logotip ali manjše reklamno geslo vključili v tiskovino s programom dogodka, ki ga dobi vsak obiskovalec, kdor pa nam nameni nad 3.000 EUR, dobi oboje, omenili pa ga bomo tudi v javni zahvali ob koncu prireditve.

V primeru, da imamo več sponzorjev, jih lahko razvrstimo po hierarhičnem redu. Razdelimo jih npr. na glavne sponzorje, funkcionalne sponzorje, programske sponzorje, medijske sponzorje, sponzorje nagrad itd. Najbolj enostavna in v kulturi zelo razširjena oblika pa je objavljanje sponzorjev pod skupno oznako ne glede na višino njihovega prispevka. Če so nam podporo izkazali tudi donatorji in smo tudi s pomočjo njihovih sredstev izvedli kakšen dogodek, izdali publikacijo ali kaj drugega je v izogib mešanju pojmov ter ločevanju donatorjev in sponzorjev najlaže vse zajeti z besedami kot so "prireditev/projekt so omogočili", "knjiga je izšla ob pomoči".

Medijski sponzor

Medijski sponzor je katerikoli medij, ki ob pomoči svojega aparata za dosego publike prevzame vlogo promocije. Je sponzor, ki za promocijo ne nakaže sredstev tretji osebi, temveč z oglasi poskrbi za promocijo nekega dogodka ali projekt.

Lahko gre za časopis, radio, televizijo, oglaševanje preko interneta, kjer se sponzor zaveže v lastno breme objaviti oglase, za katere bi sicer morali plačati, v zameno pa si ponavadi izbori pravico navesti sebe kot medijskega sponzorja v oglasu ali pa doda oznako "brezplačna objava" in s tem pri ciljni publiki promovira tudi sebe.

Davčni vidik sponzoriranja

- Z vidika sponzorja:
Za sponzorja kot pravno osebo je to odhodek za namene promocije sebe ali svoje dejavnosti in se kot tak tudi prikazuje, pri tem pa ni nobenih davčnih posebnosti ali olajšav.

O sponzorjih kot fizičnih osebah ne govorimo.

- Z vidika sponzoriranca:
Promocija sponzorja je potrebno gledati kot vrsto storitve, zato je prva razlika glede na donacije ta, da je potrebno obračunati davek na dodano vrednost. Ko se dogovarjamo o višini denarnih zneskov je potrebno biti pozoren ali imamo DDV vključen ali ne.

Če je sponzoriranec pravna oseba in zavezanec za plačilo DDV-ja, mora seveda obračunani davek odvesti davčni upravi. Posebnih olajšav tu nimamo, sredstva sponzorja se vključijo v osnovo za plačilo davka na dohodek pravnih oseb, od katere nato plačamo davek.

Če je sponzoriranec fizična oseba, se mu takšna sredstva vštejejo v davčno osnovo za plačilo dohodnine, saj gre za nek prihodek, ki ga pridobi z delom (promocija sponzorja). Glede na ostale dohodke, ki jih ima, se ga razvrsti v ustrezni davčni razred in glede nanj mora plačati dohodnino.


SKLEPNO POROČILO

Koristno je, če donatorju ali sponzorju obljubimo, da mu bomo v določenem roku po porabi njegovih sredstev poslali poročilo, iz katerega je razvidno, za kaj smo sredstva porabili ter da je bila poraba namenska (npr. fotografije ali posnetek iz prireditve). Takšno zavezo prejemnika do donatorja oz. sponzorja lahko določimo že v sami pogodbi, da bomo drugo stranko lažje prepričali v podpis. S tem pridobimo zaupanje sponzorja, morda pa tudi večje možnosti za ponovno pridobitev sredstev.

Enkraten podpis pogodbe namreč ne pomeni, da lahko pričakujemo sredstva tudi ob naslednjem takem ali istem dogodku, če nismo v pogodbi izrecno napisali, da bo sponzor ali donator sredstva namenil večkrat.

PRENOS AVTORSKIH PRAVIC

V pogodbi o sponzoriranju se lahko prejemnik tudi zaveže, da bo na sponzorja prenesel kakšno svojo avtorsko pravico. Avtor lahko sam razpolaga s svojimi avtorskimi pravicami in ni ovire, da ne bi kakšnega upravičenja iz njih prenesel na drugo osebo. Pri tem je potrebno upoštevati pogoj, da mora biti prenos opravljen s pisno pogodbo. Če se to uredi znotraj pogodbe o sponzoriranju, ni to nobena ovira za veljaven prenos pravic. S tem omenjena pogodba dobi tudi značaj avtorske pogodbe.

Pogosto se dogaja, da sponzorji pogojujejo sponzorstvo s prenosom avtorskih pravic npr. izvajalcev na prireditvi, ki bi jo sponzorirali. Pred podpisom velja paziti, kaj vse lahko izgubimo, če prejmemo določena sponzorska sredstva, predvsem v primeru izključnega prenosa pravic, torej ko se s podpisom zavežemo, da neke pravice nimamo več.


Prispevek je nastal v sodelovanju s Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij - PIC.

Zadnja posodobitev: 20. 3. 2012



O PRIROČNIKU | OKROŽNICA | BAZA | POVEZAVE | FORUM | ENGLISH
ORGANIZACIJA | DEJAVNOST | FINANCE
Vprašanja in odgovori
| Brezplačno pravno svetovanje
www.artservis.org | info@artservis.org |
SCCA-Ljubljana | Evrokultura